Jadranka Kosor je obujala spomine na pristopna pogajanja Hrvaške z Evropsko unijo in Hrvaški napovedala boljše čase po vstopu, ki je predviden za 1. julij. "Vračamo se v svoj novi dom," je dejala.
Nekdanja predsednica hrvaške vlade Kosorjeva, zdaj poslanka v hrvaškem saboru, je v predavanju pred vstopom Hrvaške v EU, ki ga je pripravil Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije Ifimes, spomnila, v kako težavnem obdobju je poleti leta 2009 prevzela vodenje hrvaške vlade – gospodarstvo je bilo v hudi recesiji, pogajanja z EU so bila zaradi razhajanj s Slovenijo zamrznjena, stala so tudi skoraj na začetku, nalogo pa je prevzemala od Iva Sanaderja, ki je odstopil iz ne povsem pojasnjenih razlogov.
A s tedanjim slovenskim premierjem Borutom Pahorjem jima je nato uspelo premostiti težave med državama in odpraviti blokado v hrvaških pristopnih pogajanjih. Uspelo jima je, ker sta se držala dogovorjenega in vzpostavila medsebojno zaupanje, je pojasnila.
Kosorjeva meni, da bo podpora Uniji med Hrvati po vstopu narasla
Spomnila je tudi na porast nasprotovanja hrvaškemu vstopu v EU, ko so rasla tudi nasprotja s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Še posebej je bilo na Hrvaškem napeto, ko so obsodili hrvaška generala Anteja Gotovino in Mladena Markača zaradi vojnih zločinov med operacijo Nevihta. Tedaj so se pojavljali odkriti pozivi k prekinitvi pogajanj z Evropsko unijo, se je spominjala Kosorjeva.
A ker to ne bi osvobodilo generalov, so pogajanja nadaljevali, je dejala in izrazila prepričanje, da bo podpora EU med Hrvati po vstopu narasla. Prepričana je, da se bo okrepila tudi gospodarska rast, odprle se bodo nove možnosti sodelovanja s Slovenijo. "Prihodnje leto bomo zagotovo pozitivno ocenjevali vstop v EU," je prepričana.
Hrvaška ne bo postavljala nobenih pogojev za vstop drugim državam
Opozorila je, da so bili pogoji, ki jih je Hrvaška morala izpolniti v pristopnem procesu, najtežji v vseh širitvah EU. Hkrati pa je zagotovila, da Hrvaška ne bo postavljala nobenih pogojev za vstop drugim državam, ampak jim bo, predvsem državam zahodnega Balkana, pomagala.
V pristopnem procesu se je veliko stvari spremenilo, je dejala. "Spremenile pa so se na bolje," je prepričana. Poudarila je predvsem boj proti korupciji in kriminalu, v katerega se je podala njena tedaj vladajoča stranka HDZ. Kot je dejala, je to nekaj najboljšega za prihodnost države.
"Treba je gledati naprej, ne nazaj"
V odgovorih na vprašanja iz občinstva se je posvetila tudi odnosom s Srbijo in vprašanju Kosova. Pri tem je menila, da bodo srbski politiki morali prej ali slej priznati realnost in da se ni mogoče več vračati v preteklost. "Treba je gledati naprej, ne nazaj," je dejala in dodala, da vračanje v preteklost, v čas vojn na Balkanu ali druge svetovne vojne, ni produktivno.
Je pa v luči žgoče razprave, ki se odvija na Hrvaškem glede dvojezičnih napisov v Vukovarju, opozorila, da je to mesto vendarle posebnega in simbolnega pomena. Šele leta 1998, tri leta po koncu vojne na Hrvaškem, se je tam začela obnova. Mesto je bilo popolnoma porušeno, "kot Hirošima", je dejala. Pri iskanju rešitve vprašanja dvojezičnosti na tem območju pa bi bilo treba predvsem pustiti veliko avtonomije lokalnim politikom, da dosežejo rešitev, ki bo ugodna za obe strani.