"Konec koncev je treba iti s trebuhom za kruhom"

Nekoč je o Slovencih po svetu le brala in se zanimala o njihovem življenju, zdaj je postala del njih. Albina Vegel, 27-letna Mariborčanka, je novo življenje začela graditi v Madridu. "Zdaj si precej lažje predstavljam, zakaj se izseljenci precej bolj poistovetijo z domovino in kulturo, jim je všeč narodno-zabavna glasba in peka sladic," pravi po nekaj letih v izseljenstvu.

Španci navdušeni nad potico Narodno-zabavne glasbe ravno ne posluša, je pa med najinim pogovorom s skladbo Tinkare Kovač v ozadju začel zvoniti njen mobilni telefon. Slovensko tradicijo si je približala s peko orehove potice za velikonočne praznike, ki je iz leta v leto boljša. "Naredila sem potico, ki je bila na koncu precej daljša, kot sem mislila, zato sem jo razdelila med prijatelje in partnerjevo družino, ki so bili nad slovensko slaščico navdušeni."

Madrid, Ljubljana, Washington, Ljubljana, Madrid Kljub veliki želji po delu v mednarodnem okolju je za realizacijo težko zbrala pogum. Spodbodel jo je šele Španec, ki ga je spoznala med njegovim dopustovanjem v Sloveniji. Po letu dopisovanj se je odločila za mednarodno prakso v Madridu, nato se je vrnila na podiplomski študij v Ljubljani. Njenega partnerja je medtem služba vodila v Washington, zato si je tudi Albina našla poletno delo v bližini ameriške prestolnice.

Po epizodi v ZDA sta se pred dvema letoma odločila za skupno življenje v Madridu. "Precej lažje je bilo, da grem jaz v Madrid, kot da prideva v Slovenijo. Predvsem zaradi jezika, saj jaz znam špansko, on pa zna le nekaj slovenskih besed."

Iskanje službe nič lažje kot v Sloveniji Pa vendar je tudi za Albino jezik ovira. Kot diplomirana novinarka težko konkurira špansko govorečim novinarjem. Zato je iskala alternative. Prvih pet mesecev je delala na slovenski ambasadi, zdaj je koordinatorica mednarodnih programov na zasebni univerzi. A tudi ta pogodba se počasi izteka, zato že išče nove možnosti.

Tako kot v Sloveniji je tudi v Španiji iskanje službe poseben in zahteven projekt. "Le po standardni poti prek zavoda za zaposlovanje je težko. Treba je najti neposredne stike, tudi LinkedIn je zdaj zelo uporaben," pravi. Službe so tam sicer bolj ali manj vezane na projektne pogodbe za nekaj mesecev, ki jih postopno podaljšujejo.

Vrniti se domov je vedno ideal Če službe ne bo dobila v Madridu, Albina ne izključuje možnosti, da bi si jo našla v tujini. Tudi če bosta s partnerjem vsak na svoji lokaciji. "Ni lahko. Zvezo si vsi predstavljamo tako, da smo skupaj, da imaš otroke, hišo, psa … A žal imam za naju občutek, da bo drugače. Konec koncev je treba iti s trebuhom za kruhom." Ima pa željo, da bi se nekoč vrnila domov.