Kolumb prvič stopil na Kubo

V Genovi rojeni trgovec in raziskovalec je pod špansko zastavo prek Atlantskega oceana želel priti v Indijo. 12. oktobra 1492 je namesto na Japonskem, kot je načrtoval, pristal na enem izmed bahamskih otokov in ga krstil za San Salvador.

Pot je nadaljeval in zvečer 27. oktobra tik pred temo na obzorju zagledal kopno. Izkrcal se je dan pozneje na severovzhodni obali otoka, na katerem je tedaj živelo okoli 110 tisoč prvobitnih prebivalcev, in je danes znan kot Kuba. Otok je poimenoval Juan po sinu španskih monarhov Ferdinanda Aragonskega in Izabele Kastiljske, ki sta financirala njegovo pot v novi svet. Med svojim drugim potovanjem v novi svet je Kolumb leta 1494 plul ob južni obali otoka in pristal na različnih mestih, med drugim tudi na mestu, kjer je danes zloglasni ameriški zapor Guantanamo.

Castro popeljal Kubo v socializem Španci so se začeli na Kubo naseljevati po letu 1511. Na otok so pripeljali prve sužnje iz Afrike, ki so se v 18. in 19. stoletju začeli upirati, a je oblast upore krvavo zatrla. Sredi 19. stoletja so si lastniki sužnjev prizadevali za priključitev k ZDA. Izbruhnila je desetletna vojna, ki so jo Španci leta 1898 izgubili in Kuba je prišla pod ameriško vojaško upravo. Leta 1902 je z novo ustavo postala neodvisna republika.

Leta 1953 je Fidel Castro začel socialistično revolucijo, ki jo je po izpustitvi iz zapora dokončal 1. januarja 1959, ko je dokončno porazil predsednika Fulgencia Batisto. Potem ko je nacionaliziral rafinerije nafte, tovarne sladkorja in elektrarne, so ZDA uvedle embargo zoper Kubo, ki še vedno velja.