Sreda, 17. 4. 2024, 9.43
7 mesecev, 1 teden
Kitajski strokovnjak: To so štirje razlogi, zaradi katerih bo Rusija izgubila vojno
Ruski predsednik Vladimir Putin je v ključnih točkah napačno ocenil razmere v Ukrajini, zaradi česar bo Rusija izgubila vojno, je prepričan kitajski strokovnjak za mednarodne odnose Feng Yujun. Na razplet vojne bodo po njegovem mnenju vplivali štiri glavni dejavniki, to so stopnja odpora in narodne enotnosti Ukrajincev, mednarodna podpora Ukrajini, narava sodobnega vojskovanja ter informacije. Rusija se bo tako morala umakniti iz Ukrajine vključno s Krimom.
Kitajec Feng Yujun je profesor na pekinški univerzi in namestnik direktorja Inštituta za mednarodne študije. Vodi Center za ruske in srednjeazijske študije na univerzi Fudan v Šanghaju. Je strokovnjak za Rusijo, odnose med velikimi silami in energetsko varnost. V članku, objavljenem v britanskem mediju The Economist, je zapisal, da ima vojna med Rusijo in Ukrajino katastrofalne posledice za obe državi.
Spopadi se verjetno še ne bodo kmalu končali
Ker nobena stran nima izjemne prednosti na bojišču in sta si njuni politični stališči popolnoma nasprotni, se spopadi verjetno ne bodo kmalu končali. Jasno pa je, da je konflikt prelomnica v obdobju po drugi svetovni vojni, ki bo imela globoke in trajne posledice za ves svet.
Na potek vojne bodo po Fengovem mnenju vplivali štirje glavni dejavniki. Prvi je stopnja odpora in narodne enotnosti Ukrajincev, ki je za zdaj izjemna. Drugi dejavnik je mednarodna podpora Ukrajini, ki je sicer v zadnjem času zaostajala za pričakovanji Kijeva, a je še vedno široka.
Rusija si še ni opomogla od propada industrije po zlomu komunizma
Tretji dejavnik je narava sodobnega vojskovanja, ki sloni na kombinaciji industrijske moči ter sistemov poveljevanja, nadzora, komunikacij in izvidovanja. Eden od razlogov za težave Rusije v tej vojni je, da si država še ni opomogla od dramatične deindustrializacije, ki jo je utrpela po razpadu Sovjetske zveze.
Ukrajinski odpor je po Fengovem mnenju razbil mit o vojaški nepremagljivosti Rusije. Vzroke za težave ruske vojske pa kitajski strokovnjak vidi tudi v tem, da si Rusija še ni opomogla po dramatičnem propadu velikega dela industrije po zlomu komunizma in razpadu Sovjetske zveze. Na fotografiji: ukrajinski vojaki ob uničenem ruskem tanku.
Zadnji dejavnik je informacija. Ko gre za odločanje, je Vladimir Putin ujet v informacijski mehurček, ker je tako dolgo na oblasti. Ruski predsednik in njegova ekipa za državno varnost nimata dostopa do točnih obveščevalnih podatkov. Sistem, ki ga upravljajo, nima učinkovitega mehanizma za odpravljanje napak. Ukrajinci so na drugi strani bolj prilagodljivi in učinkoviti.
"Poraz Rusije je neizogiben"
Zaradi teh štirih dejavnikov je poraz Rusije neizogiben. Čez čas se bo prisiljena umakniti z vseh zasedenih ukrajinskih ozemelj, vključno s Krimom. Njeno jedrsko orožje ni zagotovilo za uspeh. Ali se niso z jedrskim orožjem oborožene ZDA umaknile iz Koreje (mišljeno je območje današnje Severne Koreje, op. p.), Vietnama in Afganistana, se sprašuje Feng.
Čeprav je vojna za Ukrajino zelo draga, sta moč in enotnost njenega odpora razbili mit o vojaški nepremagljivosti Rusije. Ukrajina se še lahko dvigne iz pepela. Ko bo vojne konec, se bo lahko veselila možnosti vstopa v Evropsko unijo in Nato, je prepričan kitajski strokovnjak.
Rusija je mednarodno izolirana, evrazijska integracija po željah Moskve je ogrožena
Vojna je za Rusijo prelomnica. Putinov režim je pripeljala v obsežno mednarodno izolacijo. Moral se je spopasti tudi s težkimi notranjimi političnimi razprtijami, od upora plačancev skupine Wagner in drugih delov vojske – na primer v Belgorodu – do etničnih napetosti v več ruskih regijah in nedavnega terorističnega napada v Moskvi. To kaže, da je politično tveganje v Rusiji zelo veliko. Putin je bil morda nedavno ponovno izvoljen, vendar se sooča z vsemi vrstami negotovosti.
Ruski napad na Ukrajino je dotlej nevtralni Švedsko in Finsko v strahu pred ruskim imperializmom pognal v Nato. Napad na Ukrajino je tako še okrepil Nato in povečal število njegovih članic. Na fotografiji sta zdaj že nekdanja finska premierka Sanna Marin in švedski premier Ulf Kristersson na skupni novinarski konferenci februarja lani. Finska je članica Nata postala aprila lani, Švedska pa marca letos.
Poleg tveganj, s katerimi se sooča Putin, je vojna vedno več nekdanjih sovjetskih republik prepričala, da ruske imperialne ambicije ogrožajo njihovo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost. Zaradi tega se te države počasi oddaljujejo od Moskve. S tem počasi pada v vodo tudi želja Moskve po večji integraciji držav v evrazijskem prostoru.
Nato je zaradi ruske invazije vstal od mrtvih
Vojna v Ukrajini je tudi prestrašila Evropo in končala pohladnovojno popuščanje napetosti med EU in Rusijo. Številne evropske države so opustile iluzije o Putinovi Rusiji. Vojna je Nato zbudila iz stanja, ki ga je francoski predsednik Emmanuel Macron označil za možgansko smrt. Večina držav Nata je povečala svoje vojaške izdatke, okrepilo se je tudi število Natovih vojakov v vzhodni Evropi. Sprejem Švedske in Finske v Nato kaže, da Putin ne more uporabiti vojne za preprečitev širitve zavezništva.
Vojna bo pripomogla tudi k preoblikovanju varnostnega sveta Združenih narodov. Nemčija, Japonska, Indija in še nekatere druge države bodo verjetno postale stalne članice, pet trenutnih stalnih članic pa bi lahko izgubilo pravico veta. Brez reforme bo paraliza, ki je postala zaščitni znak varnostnega sveta, pripeljala svet v še bolj nevaren položaj, opozarja Feng.
Kako prijateljski so odnosi med Moskvo in Pekingom?
Kljub ruskemu zatrjevanju o tesnih odnosih s Kitajsko ti niso tako zavezniški, kot se zdi. Čeprav se Kitajska ni pridružila sankcijam Zahoda proti Rusiji, jih tudi ni sistematično kršila, trdi Feng. Res je, da je Kitajska leta 2023 uvozila več kot sto milijonov ton ruske nafte, a to ni veliko več, kot je letno kupovala pred vojno. Če bo Kitajska prenehala uvažati rusko nafto in namesto tega začela kupovati nafto iz drugih držav, bo po Fengovih napovedih to nedvomno zvišalo mednarodne cene nafte in povzročilo velik pritisk na svetovno gospodarstvo.
Kitajski poznavalec odnosov med Rusijo in Kitajsko je prepričan, da odnosi med državama niso tako tesni, kot želi prikazati Moskva. Na fotografiji vidimo eno od srečanj med Putinom in njegovim kitajskim kolegom Ši Džinpingom.
Kitajski poskusi po diplomatskem končanju vojne so iskreni. Ta želja po končanju krute vojne kaže, da sta Kitajska in Rusija zelo različni državi. Rusija poskuša z vojno spodkopati obstoječi mednarodni in regionalni red, medtem ko želi Kitajska spore rešiti mirno, trdi Feng.
Je korejski scenarij mogoč?
Ker Rusija še naprej napada ukrajinske vojaške položaje, ključno infrastrukturo in mesta ter je pripravljena na nadaljnje zaostrovanje, so možnosti za prekinitev ognja v korejskem slogu majhne (končanje vojne v slogu razmejitve med Severno in Južno Korejo, op. p.). Brez temeljite spremembe ruskega političnega sistema in ideologije bo rusko-ukrajinski konflikt le zamrznjen. To bi Rusiji le omogočilo, da po predahu spet začne nove vojne in spravi svet v še večjo nevarnost, je še zapisal Feng.