Kdo bo v prihodnje vladal naši južni sosedi?

Desnosredinska Domoljubna koalicija, ki jo vodi HDZ, je imela dolgo časa nekaj odstotnih točk prednosti pred vladajočo levosredinsko koalicijo Hrvaška raste, ki jo vodi socialdemokratska stranka.

HDZ zmaga na predsedniških volitvah Ko je kandidatka opozicijske HDZ Kolinda Grabar-Kitarović januarja letos v drugem krogu premagala aktualnega predsednika, levosredinskega Iva Josipovića, se je zdelo, da je to napoved menjave oblasti tudi na ravni vlade, še zlasti zato, ker se je levosredinska vlada pod vodstvom socialdemokrata Zorana Milanovića v zadnjih letih neuspešno spopadala z gospodarsko krizo.

Pot k premierskemu položaju je bila za vodjo HDZ Tomislava Karamarka tako rekoč na stežaj odprta. Toda po zadnji javnomnenjski anketi, ki jo je pred dnevi objavila javnomnenjska agencija Ipsos Plus, se je prednost Domoljubne koalicije skorajda stopila: Domoljubno koalicijo namreč podpira 30,9 odstotka, Hrvaško raste pa 30,1 odstotka.

Nabiranje volilnih glasov z napenjanjem mišic Milanović v zadnjih tednih nabira volilne glasove po zaslugi begunske problematike oziroma s populistično politiko zaostrovanja odnosov s sosedi: s Srbijo, Madžarsko (Madžari so celo zagrozili, da bodo blokirali pristop Hrvaške k Schengenskemu sporazumu) in Slovenijo.

Na eni strani je Milanovićeva Hrvaška zaradi migrantsko-begunskega vala za nekaj časa blokirala mejo s Srbijo, na drugi strani pa prevažala begunce in migrante naprej do meje z Madžarsko, pozneje pa do meje s Slovenijo, tudi brez vnaprejšnje napovedi prihoda beguncev in migrantov.

Izstop iz arbitraže in snubljenje "švicarjev"” Če ostanemo pri slovensko-hrvaških odnosih: tudi razkritje prisluškovalne afere in izstop Hrvaške iz arbitražnega sporazuma je lahko voda na mlin Milanoviću, saj se s tem snubijo volivci, ki imajo radi tršo politiko do hrvaških sosed.

Tretja populistična tema, s katero skuša Milanović v sklepni fazi volilne kampanje prehiteti izzivalca Karamarka, pa so težave hrvaških kreditojemalcev v švicarskih frankih. Teh je okoli 55 tisoč. Septembra je bil pod taktirko finančnega ministra Borisa Lalovca sprejet zakon o pretvorbi kreditov iz švicarskih frankov v evre.

HDZ opozarja na slabo gospodarsko stanje Banke, ki morajo v 45 dneh kreditojemalcem sporočiti izračun pretvorbe iz frankov v evre (torej prav v prvi polovici novembra), so ogorčene in zahtevajo ustavno presojo. Zakon bo mogoče na ustavnem sodišču celo padel, a takrat bodo volitve že mimo.

HDZ in njena Domoljubna koalicija na drugi strani prepričujeta volivce tudi s kritiko vladnih gospodarskih neuspehov. Hrvaško gospodarstvo se je namreč skoraj šest let zapored krčilo, šele letos je spet začelo rasti.

Visoka brezposelnost in prezadolžena država Če je rast nizka, pa je visoka brezposelnost: septembra je bilo po podatkih Eurostata brez dela 15,4 odstotka Hrvatov. V EU imata višjo nezaposlenost samo Španija in Grčija. Za primerjavo: v Sloveniji je bila septembra 9,2-odstotna brezposelnost, povprečje EU pa je bilo 9,3-odstotka.

Visok je tudi hrvaški javni dolg: po spomladanski napovedi Evropske komisije bo letos dosegel 90,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), prihodnje leto pa 93,9 odstotka.

Hrvaško prehitevajo prej revnejše države Hrvaško nazadovanje nam kažejo tudi podatki Eurostata o bruto domačem proizvodu na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči. Lani je hrvaški BDP na prebivalca dosegel 59 odstotkov povprečja BDP na prebivalca v EU. Slabše sta se med članicami odrezali samo Romunija (54 odstotkov povprečja EU) in Bolgarija (43 odstotkov povprečja).

Hrvaška je po teh podatkih tretja najrevnejša članica EU. Številne države, ki so bile pred leti še revnejše od nje, na primer Slovaška in Estonija, so jo zdaj kar precej prehitele. Slovaški BDP na prebivalca je lani znašal 76 odstotkov povprečja EU, estonski pa 73 odstotkov. Za primerjavo: Slovenija je imela lani 83 odstotkov povprečja EU.

Čim bolj je kraj trpel v času domovinske vojne, več volivcev ima tam HDZ Kot ugotavlja analiza hrvaškega časnika Jutarnji list, je HDZ zlasti močan v krajih, ki so bili – materialno in človeško – najbolj prizadeti v času domovinske vojne med letoma 1991 in 1995: deli Slavonije, Like, Korduna, Dalmatinske zagore ... V teh krajih vlada tudi visoka brezposelnost, plače pa so nizke.

Zato ni čudno, da je boj za pravice veteranov domovinske vojne standarden del programa HDZ. Na drugi strani socialdemokrati in druge levosredinske stranke v drugih delih Hrvaške, ki jih vojna ni toliko prizadela, nabirajo volilne glasove z opozarjanjem na primere lažnih vojnih invalidov in lažnih vojnih veteranov. Poleg domovinske vojne in zaslug za zmago v tej vojni pa se – tako kot v Sloveniji – hrvaški politiki pred volitvami radi prepirajo o drugi svetovni vojni.