Kdo bo novi vodja skrivnostne organizacije Opus Dei?

V ponedeljek je zaradi pljučnice v Rimu umrl dozdajšnji prelat Opus Dei, škof Javier Echevarria. Leta 1932 rojeni Španec je Opus Dei vodil od leta 1994. 

90-tisočglava organizacija

Vodenje organizacije, ki ima po svetu več kot 90 tisoč članov, od tega jih je 98 odstotkov laikov, duhovnikov pa je okrog dva tisoč, je zdaj prevzel pomočnik Echevarrie Fernando Ocariz.

Ocariz mora v prihodnjih treh mesecih sklicati volilni kongres, na katerem bodo izvolili novega prelata, ki ga bo moral nato še potrditi papež Frančišek.

Opus Dei je leta 1928 ustanovil španski duhovnik Jose Maria Escriva. V času državljanske vojne je pred nasiljem republikancev pobegnil iz Madrida v Francijo, od tam pa na ozemlje, ki ga je nadzoroval Franco. Escriva je umrl leta 1975. Papež Janez Pavel II. ga je leta 1992 razglasil za blaženega, leta 2002 pa za svetnika. Foto: Getty Images

Skrivnostni Opus Dei

Opus Dei (polno ime organizacije je Osebna prelatura svetega križa in Opus Dei) velja za vplivno, konservativno in skrivnostno katoliško organizacijo. 

Še zlasti takšno podobo je v zadnjih letih v javnosti dobil zaradi domišljije polnega in s kar precej zgodovinskimi dejstvi sprtega romana Da Vincijeva šifra ameriškega romanopisca Dana Browna, po katerem so posneli tudi istoimenski film s Tomom Hanksom v glavni vlogi.

Jose Maria Escriva

Opus Dei (to je latinska beseda za Božje delo) je leta 1928 ustanovil Španec Jose Maria Escriva de Balaguer y Albas oziroma krajše Jose Maria Escriva oziroma tudi Josemaria Escriva (v slovenščini tudi sveti Jožefmarija Escriva). 

Opus Dei si je zamislil kot organizacijo laikov, ki bo širila zavest o poklicanosti vseh ljudi k svetosti in posvečujoči vrednosti običajnega življenja. Nekakšno iskanje Kristusa v delu, družinskem življenju in drugih običajnih dejavnostih.

O življenju Jose Marie Escrive je leta 2011 posnel film britanski režiser Roland Joffe:

Med Rimom in Španijo

Leta 1946 je Escriva iz Španije odšel v Rim, kjer je še zdaj sedež organizacije Opus Dei. Iz Rima je potem Escriva v prihodnjih letih potoval po vsej Evropi ter postavljal temelje za njeno delo v različnih deželah.

Toda največjo moč je imel Opus Dei v svoji domovini Španiji. Prav povezanost tega s Francovim režimom, ki je leta 1939 dokončno zavladal v Španiji, ima levji delež slabega slovesa organizacije na politični levici.

Opus Dei moderniziral Francovo Španijo

Toda čeprav je bil Opus Dei sodeloval s Francovim režimom, pa je v resnici postavil temelje nove španske družbe in gospodarstva. Opus Dei je namreč konservativna katoliška organizacija, ki poudarja pomen vere, toda hkrati zagovarja velik pomen izobraževanja, denarja, konkurenčnega gospodarstva in finančnih institucij.

Vzpon organizacije Opus Dei je bil zelo premišljen. Začelo se je s šolstvom. Francov minister za izobraževanje Jose Ibanez Martin (ta je roko nad španskim šolstvom imel od leta 1939 do 1951) je odprl vrata organizaciji na področju visokega šolstva.

Po smrti Escrive leta 1975 je Opus Dei do svoje smrti leta 1994 vodil Alvaro del Portillo. Del Portilla je papež Frančišek septembra 2014 razglasil za blaženega. Foto: Getty Images

Elita, klan, sveta mafija. ..

Opus Dei je tako na severu Španije ustanavljal poslovne šole, na katerih je izobraževal bodoče španske poslovneže in državne uradnike. Z ustanavljanjem poslovnih šol je Španija po zaslugi Escrivove organizacije na tem področju prednjačila na stari celini.

Opus Dei je nagovarjal zlasti najbolj bistre študente, zato je kmalu dobil sloves elitistične in vase zaprte klanovske organizacije oziroma je celo dobil vzdevek sveta mafija.

Tehnokrati Opus Dei

Naslednja stopnja je bila prevzem države. Začelo se je z Albertom Ullastresom Calvom, ki je bil Francov minister za trgovino med letoma 1957 in 1965. Calvo je zagovarjal vzpostavitev konkurenčnega gospodarstva, ki bo temelj hitrega gospodarskega vzpona, in gospodarsko reformo, s katero bodo končali ekonomsko osamitev Španije.

Papež Janez Pavel II. je novembra 1982 Opus Dei razglasil za osebno prelaturo. Za osebno prelaturo je značilno, da širi krščanstvo na način, ki je dopolnilen delu škofij. Tem verniki, vključeni v osebno prelaturo, še naprej pripadajo. Foto: Reuters

Revna Španija se je začela gospodarsko povezovati z Evropo in svetom in se gospodarsko liberalizirati. V drugi polovici šestdesetih let so tehnokrati družbe Opus Dei dobili še večjo moč, saj so poleg ministrstva za trgovino imeli v rokah še ministrstvo za finance, industrijo in stanovanjsko politiko. 

Član Opus Dei Španijo varno popeljal v demokracijo

Ne preseneča, da je bil član Opus Dei tudi Adolfo Suarez, ki je po Francovi smrti kot španski premier med letoma 1978 in 1982 pirenejsko državo popeljal v demokracijo in jo približal Evropski gospodarski skupnosti (EGS), to je zdajšnji EU. Članica EGS je Španija postala leta 1986.