Sreda, 7. 5. 2025, 13.18
2 tedna
Kašmir: himalajska vrata v svetovno jedrsko apokalipso?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,43
Indijski vojaki na t. i. črti nadzora v Kašmirju. Črta nadzora je od leta 1949 dejanska meja med državama, čeprav je nobena ne priznava kot uradno mejo. Konflikt med Indijo in Pakistanom je nevaren tudi za ves svet, ker imata obe državi jedrsko orožje.
Kašmirski konflikt je eden najnevarnejših konfliktov na svetu. Korenine ozemeljskega spora, v katerega so vpletene tri azijske jedrske sile (Indija, Pakistan in Kitajska), segajo v leto 1947, ko se je končala britanska kolonialna oblast na indijski podcelini. Do zdaj je zaradi Kašmirja izbruhnilo že več vojn.
Najnovejši vojaški konflikt med Indijo in Pakistanom je povezan z aprilskim terorističnim napadom islamistov v kašmirskem mestu Pahalgam, v katerem je umrlo 26 turistov iz drugih delov Indije, večinoma hindujcev. Indija obtožuje Pakistan povezave z napadom islamskih skrajnežev, Pakistan pa to zanika.
Globoke korenine spora, ki segajo v leto 1947
A konflikt zaradi Kašmirja ima seveda že globoke korenine, aprilski napad ga je zgolj dodatno razvnel. Ozemeljski spor se je začel po delitvi indijske podceline po koncu britanske kolonialne oblasti leta 1947. Zaradi sovražnosti med indijskimi hindujci in muslimani sta nastali dve državi – Indija s hindujsko večino in muslimanski Pakistan.
Razdelitev ni potekala mirno, ampak zelo nasilno in krvavo. Nove meje so zahtevale na sto tisoče mrtvih in na milijone nasilno pregnanih (muslimanov iz Indije v Pakistan ter hindujcev in sikov iz Pakistana, ta je do leta 1971 vključeval tudi Bangladeš, v Indijo).
Delitev nekdanje britanske kolonialne Indije
Razdelitev nekoč enotnega britanskega kolonialnega območja na indijski podcelini se je izpeljala z odločitvami več kot petsto maharadž in sultanov, ki so bili nekdaj pod britansko kolonialno nadoblastjo, kateri državi bodo pripadali, Indiji ali Pakistanu, ali pa se bodo odločili za neodvisnost.
Zemljevid Kašmirja leta 1946. Tedaj je kneževini Džamu in Kamšir vladal hindujski radža Hari Sing. Ko je bilo leta 1947 konec britanske nadoblasti, se je Hari Sing odločil najprej za samostojnost. Ker pa so v Džamu in Kašmir vdrli prostovoljci iz Pakistana, je Sing na pomoč poklical Indijo.
Hindujski vladar Kašmirja (kneževina Džamu in Kašmir) Hari Sing, katerega prebivalstvo je večinoma muslimansko (po popisu iz leta 1941 so muslimani sestavljali 77 odstotkov prebivalstva, hindujci pa 20 odstotkov), a je imel hindujsko vladajočo plast, se je odločil za neodvisnost.
Prva vojna za Kašmir
A s tem se najprej ni sprijaznil Pakistan. Prostovoljci iz Pakistana, zlasti pripadniki etnične skupine Paštunov, so napadli Kašmir in ga deloma zasedli (to je t. i. Svobodni Kašmir oziroma Azad Kašmir na zahodu Kašmirja). Pod pakistanskim nadzorom je tudi Gilgit-Baltistan na severu Kašmirja.
Vladar Kašmirja Hari Sing je zato poklical na pomoč Indijo. Ta je poslala vojsko, ki je ustavila nalet pakistanskih prostovoljcev. Leta 1948 se je indijska vojska spopadla z redno pakistansko vojsko. Vojna je trajala do leta 1949, ko so dosegli premirje.
Črta nadzora v Kašmirju ter vpletanje Kitajske
Pod pokroviteljstvom Združenih narodov je bila oblikovana t. i. črta nadzora med državama. Ta je postala dejanska meja, ki pa je ne priznavata ne Indija ne Pakistan, ki želita suverenost nad vsem območjem nekdanje kneževine Džamu in Kašmir. V letih 1965 in 1999 sta izbruhnili še dve vojni, ki pa sta črto nadzora le minimalno spremenili.
Kašmir je razdeljen med tri države. Zahod in sever nadzoruje Pakistan, vzhodni del Kitajska, osrednji in južni del, ki je najgosteje poseljen, pa Indija.
Leta 1962 se je v konflikt vpletla tudi Kitajska, zaveznica Pakistana. Kitajci so porazili Indijce in zasedli redko poseljen del Kašmirja. Indija zahteva tudi ta del Kašmirja, ne pa tudi Pakistan, ki od leta 1963 priznava kitajsko suverenost nad tem delom Kašmirja. Pakistan je Kitajski celo odstopil del redko poseljenega Kašmirja, ki ga je imel prej pod nadzorom.
Krvavi napadi islamistov
Takoj po koncu prve indijsko-pakistanske vojne za Kašmir so Združeni narodi predlagali plebiscit, ki ga pa Indija zavrača, ker se boji, da se bo večinsko muslimansko prebivalstvo odločilo za Pakistan. Od konca 80. let preteklega stoletja so se začeli tudi teroristični napadi islamističnih zagovornikov osamosvojitve Kašmirja od Indije.
Krvavi napadi islamistov, za katere Indija obtožuje Pakistan, potekajo tudi zunaj območja Kašmirja, po vsej Indiji. Indija na nasilje zagovornikov osamosvojitve Kašmirja odgovori z zatiranjem muslimanskega prebivalstva v Kašmirju.
Delitev indijskega Kašmirja in izguba avtonomije
Indija je že leta 1952 razpustila kneževino Džamu in Kašmir in območje vključilo v Indijsko unijo kot zvezno državo. Leta 2019 je Indija, ki ji od leta 2014 vlada hindujska nacionalistična stranka BJP (sl. Indijska ljudska stranka) pod vodstvom Narendra Modija, Kašmirju odvzela avtonomni status in ga razdelila na dve zvezni ozemlji (Džamu in Kašmir ter Ladak), ki sta neposredno podrejeni indijski osrednji vladi.
Med Indijo in Pakistanom so do zdaj izbruhnile tri večje vojne (1947–1948, 1965 in 1971). Zadnji večji konflikt v Kašmirju je bil leta 1999, pogosti pa so manjši konflikti. Na fotografiji: indijski (desno) in pakistanski mejni vojak. Leta 1962 se je Indija zapletla v vojno tudi s Kitajsko. Vse tri omenjene države imajo jedrsko orožje, Pakistan in Indija vsaka menda po 150 jedrskih glav.
Kot piše švicarski medij Watson, je bil ta ukrep s pakistanskega vidika provokacija, saj je pomenil, da lahko Indijci iz drugih držav zdaj kupujejo stanovanjske nepremičnine v Kašmirju. Muslimansko prebivalstvo v Kašmirju se zdaj boji postopnega večanja hindujskega prebivalstva v regiji.
Jedrska vojna zaradi ogrožene oskrbe z vodo?
Poleg tega je Indija začasno ustavila pogodbo o vodi iz reke Ind. Ta poteza grozi z zmanjšanjem vitalne oskrbe Pakistana z vodo. Pakistanska vlada je v preteklosti nakazala, da bi tak ukrep prestopil rdečo mejo za uporabo jedrskega orožja.
Kašmir je v širšem pomenu vse območje nekdanje kneževine Džamu in Kašmir (v začetku sta bili to dve kneževini), ki ga je imela v času britanske kolonialne vladavine. V ožjem smislu je Kašmir samo območje Kašmirske doline (ta je zdaj pod nadzorom Indije).
Kašmir v širšem pomenu obsega 220 tisoč kvadratnih kilometrov, na katerih živi okoli 17,5 milijona prebivalcev. Indija nadzoruje 110 tisoč kvadratnih kilometrov z 12,5 milijona prebivalcev. To območje je zdaj razdeljeno v zvezni državi Džamu in Kašmir (ta ima muslimansko večino) ter Ladak. Območji Gilgit-Baltistan in t. i. Svobodni Kašmir nadzoruje Pakistan (84 tisoč kvadratnih kilometrov z okoli pet milijoni prebivalcev). Kitajski del Kašmirja obsega 37 tisoč kvadratnih kilometrov z nekaj tisoč prebivalci.
