Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
30. 4. 2022,
21.51

Osveženo pred

2 leti, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,53

36

Natisni članek

Natisni članek

Rusija žrtve vojna Ukrajina

Sobota, 30. 4. 2022, 21.51

2 leti, 7 mesecev

"Tretja svetovna vojna se je že začela"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6,53

36

67. dan vojne v Ukrajini. "Tretja svetovna vojna se je že začela. Putinov napad na Ukrajino zadeva vse, tudi Nemčijo, čeprav še ne vojaško. Vsem bi moralo biti jasno, da Putin želi imperialistično svetovno ureditev z zmanjšanim Natom, kateremu ne pripadajo več Poljska, Češka in Slovenija," je v intervjuju za nemški Bild povedal Andrej Melnik, ukrajinski veleposlanik v Nemčiji.

Dnevni pregled dogodkov

16.50 Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji: Tretja svetovna vojna se je že začela
16.30 Združeni narodi potrdili evakuacijo iz Mariupolja
15.39 Ukrajinci trdijo, da so ubili devetega ruskega generala 
15.23 Ukrajinci trdijo: Spet smo napadli Kačji otok, ubitih je 42 ruskih vojakov
14.43 Scholz napovedal dodatno pomoč Ukrajini
13.39 Rusija in Ukrajina potrdili nove vojaške napade
11.39 Rusija opozorila na možnost zasega premoženja "sovražnih" držav
10.37 Nemčija naj bi podpirala embargo EU na rusko nafto
9.59 Nancy Pelosi na nenapovedanem obisku v Kijevu izrazila podporo Ukrajini
8.13 Obkoljeno jeklarno v Mariupolu uspelo zapustiti 20 civilistov
23.02 Bo Putin ukazal množično mobilizacijo Rusov?
22.16 Ukrajinka, ki je izgubila moža in rodila dvojčka 

16.50 Ukrajinski veleposlanik v Nemčiji: Tretja svetovna vojna se je že začela

"Moraš se znati smejati, sicer boš znorel. Meni in vsem v Ukrajini je zelo težko. Veliko neprespanih noči sem preživel v razmišljanju o grozovitih vojnih zločinih, ki jih Rusi zagrešijo v moji domovini," je dejal Melnik. 

Na vprašanje o stopnjevanju konflikta je dejal, da se je tretja svetovna vojna že začela.

"Tretja svetovna vojna se je že začela. Putinov napad na Ukrajino zadeva vse, tudi Nemčijo, čeprav še ne vojaško. Vsem bi moralo biti jasno, da Putin želi imperialistično svetovno ureditev z zmanjšanim Natom, kateremu ne pripadajo več Poljska, Češka in Slovenija," je dodal. 

"Strah, da bo Nemčija postala del vojne, je popoln nesmisel. Za Putina je Nemčija že v tej vojni. Ruska zmaga v Ukrajini bi bila najslabša stvar, ki bi se lahko zgodila Nemčiji," je dejal.

"Da bi premagali Rusijo, potrebujemo sodobno nemško orožje," je še povedal. 

Fotogalerija
1
 / 5

16.30 Združeni narodi potrdili evakuacijo iz Mariupolja

Združeni narodi so potrdili, da je v teku operacija za evakuacijo civilistov iz oblegane jeklarne Azovstal v Mariupolju. Pred tem sta o umiku prvih skupin ljudi s tega območja že poročali tako ukrajinska kot ruska stran.

"Združeni narodi potrjujejo, da je v jeklarni Azovstal v sodelovanju z Mednarodnim odborom Rdečega križa in stranmi v konfliktu v teku operacija varnega prehoda," je po poročanju tujih tiskovnih agencije sporočil tiskovni predstavnik ZN v Ženevi Jens Laerke.

Evakuacijo je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. 

Pred tem je Rusija sporočila, da sta bili v soboto iz Azovstala evakuirani skupini s po 25 in 21 ljudmi. Ukrajinska stran je poročala o odhodu skupine z 20 ljudmi.

Velik industrijski kompleks je še zadnji del Mariupolja, ki je pod nadzorom ukrajinskih sil. Glede na navedbe ukrajinskih oblasti je tam poleg njih okoli 1000 civilistov ter več kot 500 ranjenih vojakov.

Obenem sicer še približno 100.000 ljudi v opustošenem mestu, ki ga je Rusija v zadnjih tednih silovito bombardirala, živi brez vode, plina ali komunikacij.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je v četrtek po srečanjih tako z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom kot ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim dejal, da potekajo intenzivni pogovori o evakuaciji iz mesta.

Danes je k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za Mariupolj znova pozval tudi papež Frančišek, ki je obenem dodal, da je mesto deležno "barbarskega bombardiranja".

Papež Frančišek je pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za Mariupolj.  | Foto: Reuters Papež Frančišek je pozval k vzpostavitvi humanitarnih koridorjev za Mariupolj. Foto: Reuters 15.39 Ukrajinci trdijo, da so ubili devetega ruskega generala 

Oblasti v Kijevu trdijo, da so usmrtile še enega visokega ruskega vojaškega poveljnika. Svetovalec ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Aleksej Arestovič trdi, da je bil 55-letni generalpolkovnik Anton Simonov ubit v ukrajinskem napadu na rusko poveljniško mesto na severu države blizu Harkova, poroča Daily Mail.

Analitiki pravijo, da je generalpolkovnik Simonov eden vodilnih ruskih vojaških specialistov za elektronsko bojevanje. Ta ukrajinski napad se je zgodil v petek, 29. aprila.

15.23 Ukrajinci trdijo: Spet smo napadli Kačji otok, ubitih je 42 ruskih vojakov

Ukrajinske oblasti so sporočile, da so njihove sile znova raketirale ruske položaje na Kačjem otoku.

Ukrajinci trdijo, da so zadeli komplekse zračne obrambe in komunikacijski center. Ubili naj bi 42 ruskih vojakov.

14.43 Scholz napovedal dodatno pomoč Ukrajini

Nemški kancler Olaf Scholz je danes za časnik Bild am Sonntag branil svojo politiko glede pomoči Ukrajini pred očitki nekaterih, da se ob ruski agresiji vede neodločno. Na shodu ob dnevu dela pa je tudi obljubil nadaljnjo finančno, humanitarno in vojaško podporo Ukrajini.

"Ukrajino bomo še naprej podpirali z denarjem, humanitarno pomočjo in orožjem, da se bo lahko branila proti ruski agresiji," je dejal na današnjem shodu ob prazniku dela v Düsseldorfu in pri tem znova pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj preneha z napadi, umakne svoje enote in spoštuje suverenost in neodvisnost Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Svojo odločitev o nadaljnji pomoči Ukrajine je zagovarjal pred glasnimi kriki protestnikov, ki so vzklikali "mir brez orožja". Na vzklike se je odzval z argumentom, da sicer spoštuje pacifizem, vendar se tako njemu kot državljanom Ukrajine zdi cinično, da se morajo braniti pred Putinovo agresijo brez potrebnega orožja.

Prav tako je opozoril, da bi vojna v Ukrajini lahko imela drastične posledice, ki bi jih čutili po vsem svetu. "Že zdaj nas skrbi, da bodo nekateri stradali in da si države ne bodo mogle več privoščiti nabave zadostne količine žita," je dejal in se pri tem skliceval na dejstvo, da je bila Ukrajina pred vojno ena od največjih svetovnih izvoznic žita.

Kanclerjev govor prihaja v luči ostrih kritik njegove politike do Ukrajine, pri kateri mu nekateri očitajo neodločnost in prestrašenost. Vodja stranke CDU Friedrich Merz je denimo ta teden kanclerja obtožil, da je v zvezi z dobavo nemškega orožja Kijevu plah in neodločen. Hkrati pa je ukrajinski veleposlanik Andrij Melnik njegovo politiko označil za počasno.

"Scholz verjetno ravna podobno kot Angela Merkel. Čaka in opazuje ter se pozneje odloči, ali bi ukrepal ali ne. Manjkata mu le domišljija in pogum," je dejal veleposlanik.

13.39 Rusija in Ukrajina potrdili nove vojaške napade

Ruske oblasti so danes potrdile nove napade na vzhodu in jugu Ukrajine, v katerih naj bi bilo uničenih več bojnih letal in protiletalskih raketnih sistemov S-300. Glede na trditve Londona naj bi Rusija poleg tega v mestu Herson skušala uvesti rubelj kot uradno valuto. Ukrajinska vojska je medtem danes obstreljevala Kačji otok v Črnem morju.

"V regiji Zaporožje so bili uničeni protiletalski raketni sistemi S-300, v regiji Harkov pa sta bila sestreljena dva ukrajinska bombnika Su-24m," je dejal tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov.

Potrdil je tudi napad na letališče v črnomorski metropoli Odesa, kjer naj bi bila glede na ruske trditve v obstreljevanju uničena vzletno-pristajalna steza in hangar, v katerem je bilo shranjeno orožje, dobavljeno iz Evrope in ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Moskva je namreč v zadnjih tednih svojo ofenzivo osredotočila zlasti na jug in vzhod Ukrajine, ki sta deloma že pod nadzorom ruskih sil.

Pod ruskim nadzorom je med drugim že nekaj časa tudi mesto Herson, kjer si po mnenju britanskih obveščevalcev ruske oblasti prizadevajo uvesti rubelj kot uradno valuto. S tem naj bi nameravali dolgoročno uveljaviti močan politični in gospodarski vpliv v mestu.

"Trajni nadzor nad Hersonom in njegovimi prometnimi povezavami bo povečal zmožnost Rusije, da okrepi svoje napredovanje proti severu in zahodu, ter izboljšal varnost ruskega nadzora nad Krimom," je navedeno v poročilu, ki ga je objavilo britansko obrambno ministrstvo.

Medtem pa so ukrajinske oblasti danes sporočile, da so z raketami večkrat napadle Kačji otok v Črnem morju, ki leži približno 35 kilometrov od ukrajinske obale in so ga že konec februarja zavzele ruske sile. Uničenih naj bi bilo več sistemov zračne obrambe in komunikacijska enota, je sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske. Prav tako naj bi bilo v napadih ubitih 42 ruskih vojakov, česar pa zaenkrat še ni mogoče neodvisno preveriti.

Po navedbah Kijeva ima obalni obrambni sistem Neptun, s katerim so obstreljevali otok, rakete z dometom do 280 kilometrov. Sredi aprila naj bi bila s temi raketami potopljena tudi ruska bojna ladja Moskva.

11.39 Rusija opozorila na možnost zasega premoženja "sovražnih" držav

Ruske oblasti so danes naznanile, da bi lahko zasegle premoženje "sovražnih" držav, saj te po njihovem mnenju ne spoštujejo mednarodnega prava. Tovrsten ukrep naj bi bilo maščevanje predlogu ZDA, da bi se zaplenjeno rusko premoženje prodalo, izkupiček pa izplačal Ukrajini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Kar zadeva podjetja s sedežem na ruskem ozemlju, katerih lastniki so državljani sovražnih držav, kjer je bila sprejeta odločitev o zasegu ruskega premoženja, je pošteno sprejeti recipročne ukrepe in zapleniti njihovo premoženje," je dejal predsednik spodnjega doma ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin. Izkupiček potencialne prodaje tega premoženja pa bi bil uporabljen za razvoj Rusije.

Volodin je obtožil nekatere države, predvsem Litvo, Latvijo, Poljsko in ZDA, da kršijo mednarodno pravo in se poslužujejo "čiste kraje" ruskega premoženja. Pri tem je poudaril, da zdaj ruski poslovneži kupujejo tuja podjetja, ki delujejo v Rusiji, in deleže partnerjev, ki želijo zapustiti ruski trg.

Njegove pripombe sledijo napovedi predloga predsednika ZDA Joeja Bidena za okrepitev gospodarskega pritiska na Rusijo z okrepljenimi postopki zasega in zaplembe premoženja, ki bi omogočili prodajo zaseženega premoženja oligarhov za odpravo škode, ki jo je povzročila Rusija, in za pomoč pri izgradnji Ukrajine.

"Ta odločitev ne bo vplivala na gospodarstvo naše države. Jahte, vile in drugo premoženje bogatih ruskih državljanov ne prispevajo ničesar k razvoju Rusije," je glede tega še dodal Volodin.

10.37 Nemčija naj bi podpirala embargo EU na rusko nafto

Nemčija naj bi bila po novem pripravljena podpreti prepoved uvoza ruske nafte v EU. Berlin se je namreč v najnovejših pogajanjih o šestem paketu sankcij proti Rusiji jasno izrekel za uvedbo tovrstnega embarga, navedbe virov v Bruslju navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Evropska unija je že uvedla prepoved uvoza ruskega premoga, a dobavo nafte in plina je težje nadomestiti, zato pogovori o sankcijah v tej smeri še vedno potekajo.

Razlog za spremembo stališča Nemčije naj bi bili zadnji uspehi pri iskanju nadomestnih virov nafte. Gospodarski minister Robert Habeck je tako denimo minuli torek naznanil, da jim je uspelo odvisnost Nemčije od ruske nafte s 35 odstotkov pred začetkom vojne v Ukrajini v roku osmih tednov zmanjšati na 12 odstotkov.

Odločitev za embargo znotraj EU s tem postaja veliko bolj verjetna, čeprav naj bi glede na informacije dpa temu koraku še vedno nasprotovale Madžarska, Avstrija, Slovaška, Španija, Italija in Grčija.

Nekatere med njimi, kot sta Slovaška in Madžarska, naj bi bile proti hitri uvedbi prepovedi ruske nafte zlasti zaradi svoje velike odvisnosti od tega energenta. Države južne Evrope medtem najbolj skrbi pričakovano povišanje cen energentov za potrošnike po uvedbi embarga.

9.59 Nancy Pelosi na nenapovedanem obisku v Kijevu izrazila podporo Ukrajini

Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je v spremstvu delegacije nenapovedano obiskala Kijev, kjer se je srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in izrazila trdno podporo Ukrajini, so danes sporočili tako predstavniki ZDA kot Ukrajine. Pot bo nadaljevala na Poljskem.

"Prišli smo na obisk, da se vam zahvalimo za vaš boj za svobodo. (...) Naša zaveza je, da bomo ob vas do konca boja," je glede na posnetek, ki ga je objavilo ukrajinsko predsedstvo, Pelosijeva dejala Zelenskemu.

Ta se je medtem zahvalil za ta močan znak podpore. "To kaže, da so ZDA danes vodilne pri močnem podpiranju Ukrajine v vojni proti agresiji Ruske federacije," je dejal glede na poročanje tujih tiskovnih agencij.

Pelosijeva je v Ukrajino odpotovala skupaj z delegacijo, v kateri je bilo še več članov kongresa. "Naša delegacija je odpotovala v Kijev, da bi vsemu svetu poslala nezmotljivo in odmevno sporočilo: ZDA trdno stojijo ob Ukrajini," so zapisali v danes objavljenem uradnem sporočilu na spletni strani Pelosijeve.

Kot so dodali, se jim je Zelenski zahvalil za vso dosedanjo pomoč, izrazil pa jasno potrebo po nadaljnji "varnostni, gospodarski in humanitarni pomoči", s katero bi naslovili ogromen davek, ki ga je doslej terjala ruska invazija. "Naša delegacija je ponosno prenesla sporočilo, da je na poti dodatna ameriška pomoč," so zapisali.

Delegacija na čelu s Pelosijevo zdaj nadaljuje pot v Varšavo, kjer se bodo srečali s predsednikom Andrzejem Dudo.

8.13 Obkoljeno jeklarno v Mariupolu uspelo zapustiti 20 civilistov

Jeklarno Azovstal v Mariupolu je v soboto uspelo zapustiti najmanj 20 civilistov, med katerimi je tudi več otrok, sta potrdili tako ukrajinska kot ruska stran. Gre za prvo skupino, ki je odšla iz obsežnega industrijskega kompleksa, odkar je aprila ruska vojska okrog njega sklenila obroč.

Po navedbah pripadnikov ukrajinskega bataljona Azov, ki branijo kompleks, je odšlo 20 civilistov, ki naj bi se napotili proti mestu Zaporožje, približno 225 kilometrov proti severozahodu. Podobno je poročala tudi ruska tiskovna agencija Tass, le da navaja odhod 25 civilistov.

V kompleksu, še edinem delu mesta v ukrajinskih rokah, naj bi se poleg ukrajinskih vojakov v izjemno slabih razmerah nahajalo še več sto civilistov. Predhodni poskusi njihove evakuacije so bili neuspešni.

V načrtu je bila sicer evakuacija pod okriljem Združenih narodov, a kot piše francoska tiskovna agencija AFP, zaenkrat ni jasno, kdo je poskrbel za sobotni umik prvih civilistov. Prav tako še ni znano njihovo stanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v videosporočilu v soboto zvečer zatrdil, da Kijev dela vse, da bi zagotovil izvedbo evakuacije iz Mariupola.

Dokončen padec mesta v ruske roke bi pripomogel k načrtom ruske vojske, da zavzame celoten jug Ukrajine, kar bi ji omogočilo povezave med proruskimi separatističnimi območji na vzhodu s Krimom, ki si ga je Rusija priključila leta 2014.

Mariupol je sicer v veliki meri uničen. Najnovejši satelitski posnetki zasebnega ameriškega podjetja Maxar, posneti v petek, prikazujejo obsežno uničenje v mestu, vključno z jeklarno Azovstal.

Rusija nadaljuje ofenzivo tudi drugod po Ukrajini, najhuje je na vzhodu, a napadov so deležna tudi mesta, kot je Odesa.

Zelenski je ponoči zatrdil, da je bilo v dveh mesecih vojne v Ukrajini ubitih že okrog 23 tisoč ruskih vojakov. Uničenih naj bi bilo tudi več kot tisoč tankov in skoraj 2.500 vojaških vozil. Ruskim vojakom je položil na srce, naj si rešijo življenje. "Bolje, da preživite v Rusiji, kot umrete na naši zemlji," je dejal.

23.02 Bo Putin ukazal množično mobilizacijo Rusov?

Vladimir Putin bi lahko 9. maja, ko v Rusiji obeležujejo enega najpomembnejših praznikov, Dan zmage, napovedal množično mobilizacijo Rusov, je dejal britanski obrambni minister Ben Wallace. Parado ob Dnevu zmage na Rdečem trgu naj bi nameraval uporabiti za oznanitev množične mobilizacije," so povedali viri v vojski. 

Putin bi tako lahko po besedah britanskega ministra rekel, da je Rusija zdaj v vojni s svetovnimi nacisti in da je treba množično mobilizirati rusko ljudstvo.

Putin namreč ne dosega zastavljenih vojaških ciljev, razglasitev vojne v Moskvi in splošna mobilizacija pa bi omogočila, da bi nadomestili izgube ruskih vojakov. 

22.16 Ukrajinka, ki je izgubila moža in rodila dvojčka 

Bogdan Nazarenko, 35-letni ukrajinski mejni policist, je bil ubit 14. marca. Ubil ga je ruski ostrostrelec, piše Sky News.

Družina in prijatelji so poskušali Viktorijo zaščititi pred novico. 

Skoraj tri tedne pozneje je izvedela, da je njen mož umrl. Takrat je bil že pokopan. Takoj ko so ji povedali, da je bil njen mož umorjen, se je začel njen porod.

Dan pozneje je 34-letna Viktorija, ki je bila noseča 35 tednov, rodila dvojčka.

"To je vse, kar mi je ostalo od njega. Moja dvojčka in moji spomini, ki ne bodo nikoli izbrisani," je povedala mlada vdova, medtem ko so ji solze tekle po licu. Novinarki je razkrila, da sta z možem že osem let poskušala imeti otroka.

"Vest o moževi smrti sem slišala 3. aprila, rodila pa sem 4. aprila," je še povedala.

Družina trenutno živi z Bogdanovimi starši v majhnem stanovanju v severnem mestu Nizin. Njena mama in Bogdanov oče ji pomagata po svojih najboljših močeh.

Novice Strašna grožnja Evropi na ruski TV: "En Satan in to je to"
Novice Ukrajince obiskala tudi Angelina Jolie
Aleksandar Vučić
Novice Vučić po Putinovi izjavi o Kosovu: "V mednarodni politiki ni prijateljstev, večni so le interesi."
Ukrajina
Novice Vnuk umrl pred očmi babice: Rotila sem ga, naj ne zatiska oči

 

Ne spreglejte