Kako uničiti Islamsko državo?

Začetek Islamske države (IS) oziroma tudi Islamske države Iraka in Sirije (ISIS) oziroma Islamske države Sirije in Levanta (ISIL) je bil leta 1999, ko je Jordanec Abu Musab Al Zarkavi ustanovil islamistično vojaško vadbišče v Afganistanu.

Sunitski šejki stisnejo Islamsko državo v kot Po napadu ZDA na Afganistan leta 2001 je skupina skozi Iran zbežala na sever Iraka, kjer je ustanovila svoja oporišča. Leta 2003 je postala najmočnejša iraška džihadistična skupina. Toda njihov skrajni islamizem je odvrnil večino sunitov.

Ko so se proti Islamski državi v času t. i. prebujanja (vzpostavitvi koalicije plemenskih šejkov v posameznih iraških provincah) uprli suniti, je imela organizacija veliko izgub in je bila stisnjena v kot.

Umik ZDA iz Iraka da IS krila Znova je IS zadihala, ko so se iz Iraka umaknile ZDA, v pogovoru za Der Spiegel pojasnjuje Charles Lister, sodelavec ameriškega možganskega trusta Brookings Institute. IS je od srede leta 2009 vzpostavila nekakšno oblast v senci v posameznih iraških krajih.

Sprožila je obsežen val napadov na varnostne sile, ustrahovala je lokalne uradnike, lokalne policiste in lokalne častnike iraške vojske. Njen značilni znak pa je bilo skrajno nasilje.

Al Kaida v primerjavi z Islamsko državo prvotno zmerna Kot pravi Lister, je razlika med Al Kaido in Islamsko državo v tem, da Al Kaida vidi islamizacijo kot dolgoročen projekt, medtem ko IS takoj, ko zasede kakšno ozemlje, na tem ozemlju uvede strog islamski režim.

Sirska veja Al Kaide, Al Nusra, je na zasedenem ozemlju uvedla islamsko pravo šele po tem, ko so bili izpolnjeni družbeni pogoji za islamizacijo. Pripadniki Al Kaide so tako v primerjavi z IS skorajda zmerneži. Tekmovanje med Al Kaido in IS v radikalizmu Vendar se Al Nusra v zadnjem času vse bolj radikalizira, saj se boji, da bodo njeni pripadniki prebegnili k bolj radikalni Islamski državi. Med Al Kaido in IS se je tako v zadnjem času vzpostavilo tekmovanje, kdo bo bolj radikalen.

Kot poudarja Lister, je Islamska država to, kar pove že njeno ime – islamska država, torej skuša delovati kot država. Z denarjem, ki ga dobi s prodajo nafte, je tako vzpostavila svoje socialne institucije. Islamska država se obnaša kot islamska država Vsi zaposleni na ozemlju, ki ga osvoji, postanejo uslužbenci Islamske države. Ta jih tudi plačuje. Skratka, Islamska država se ne obnaša kot organizacija, ampak se skuša obnašati kot država.

Voditelj Islamske države Abu Bakr Al Bagdadi ima v primerjavi s pokojnim vodjo Al Kaide Osamo bin Ladnom veliko večjo versko veljavo.

Verska veljava pomaga nekarizmatičnemu Al Bagdadiju Bin Laden namreč ni imel uradne verske izobrazbe, prav tako je nima njegov naslednik Ajman Al Zavahiri, medtem ko je Al Bagdadi doktoriral iz islamskih študij. Vodstvo Islamske države predstavljajo nekdanji vojaki in obveščevalci iraške vojske. Al Bagdadi ni karizmatična osebnost, zato za svoj položaj potrebuje versko legitimacijo.

Kot meni Lister, vojaške operacije Islamske države vodijo Al Bagdadijevi namestniki, večinoma nekdanji častniki iraške vojske. IS ima pod orožjem od šest tisoč do osem tisoč vojakov v Siriji in 15 tisoč v Iraku. Sile v Iraku so v zadnjem času izjemno narasle, saj islamisti na silo mobilizirajo lokalno prebivalstvo.

Morebitne akcije IS v Evropi? Iz Evrope se v vrstah IS bojuje od dva tisoč do tri tisoč tujcev. Dejstvo, da so v IS tudi islamisti iz Evrope, lahko IS omogoča akcije na stari celini, vendar Lister dvomi o tem, da si IS v tem trenutku to želi.

Bi lahko zaustavili vzpon Islamske države? Lister ugotavlja, da se je vzpon IS začel sredi leta 2009, tako da bi bilo stanje v Iraku podobno, tudi če ne bi bilo vstaje v Siriji. Vprašanje je le, ali bi oborožitev zmernih upornikov v Siriji leta 2011 preprečila krepitev IS.

Letalski napadi niso dovolj Kot meni Lister, so zadnji ameriški letalski napadi upočasnili IS, ne pa tudi zaustavili. V kratkem bodo ti ogrozili Alepo v Siriji. Če ZDA ne bodo okrepile posredovanja v Iraku in se bo vse nadaljevalo, se bo ozemlje IS v Siriji razširilo.

Kje so šibke točke IS? Američan je prepričan, da sodelovanje IS z drugimi sunitskimi aktivisti v Iraku ne bo dolgo trajalo. Nimajo naravne povezave in zdaj sodelujejo le zaradi skupnega cilja: vreči vlado v Bagdadu. V enem letu bo to sodelovanje začelo razpadati, kar bo priložnost za vlado ali Zahod, da znova vzpostavi nadzor nad izgubljenim ozemljem.

Za zmago nad Islamsko državo je nujna sprava med iraškimi šiiti in suniti Toda po drugi strani Lister opozarja, da se je IS tako razrasla, da bo Zahod potreboval leta in veliko sredstev, da jo ustavi. Boj proti IS bo zahteval družbene, gospodarske, verske, politične in diplomatske ukrepe.

Končati bo treba tudi spor v Siriji, v Iraku pa se bo morala tamkajšnja oblast, kjer imajo prevlado večinski šiiti, približati manjšinskim sunitom in jih vključiti nazaj v sistem.