Prezadolžene južnoevropske države pozdravljajo nižjo obrestno mero v evroobmočju, na severu celine pa opozarjajo, da bo ukrep škodil tako severu kot dolgoročno tudi jugu evroobmočja. Kdo ima prav?
Pred četrtkovim zasedanjem sveta Evropske centralne banke (ECB), ki jo vodi Italijan Mario Draghi (njegovi privrženci so mu nadeli vzdevek Super Mario), ni nihče pričakoval znižanja ključne oziroma temeljne obrestne mere za območje evra. Še zlasti, ker se je evroobmočje v drugem četrtletju letos izvilo iz 18 mesecev dolge recesije.
Nizka obrestna mera voda na mlin prezadolženim državam
Zato je bilo manjše presenečenje, da je svet ECB temeljno obrestno mero z 0,5 odstotka (na to višino je bila znižana maja letos) znižal na 0,25 odstotka. Da se lahko obrestna mera v prihodnje še zniža, pa sta nakazala v svojih izjavah Draghi in Benoit Coeure, francoski član izvršilnega odbora ECB.
Ukrep, ki gre v korist prezadolženim južnoevropskim državam, je naletel na številne očitke zlasti v Nemčiji (njen predstavnik v svetu ECB, predsednik Bundesbanke Jens Weidmann, je skupaj še z nekaterimi srednje- in severnoevropskimi centralnimi bankirji nasprotoval znižanju obrestne mere) in drugih varčevalno usmerjenih državah.
Nemci ogorčeni: ECB se pod Draghijevim vodstvom spreminja v Banco d'Italia
Nemci so bili kritični že do zdaj veljavne 0,5-odstotne obrestne mere. Če so jim pred uveljavitvijo skupne evropske valute njihovi evropski partnerji zagotavljali, da se bo ECB držala stroge smeri kot njihova Bundesbanka, se zdaj, kot ugotavlja nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ), ECB obnaša bolj kot Banca d'Italia.
Zagovorniki nizkih obresti – ti prihajajo zlasti iz kriznih držav in politične levice – so prepričani, da bo nizka obrestna mera preprečila deflacijo in spodbudila rast evropskega gospodarstva, nasprotniki pa poudarjajo, da gre ukrep v škodo varčevalcev v bankah, saj bodo njihove naložbe zaradi povečevanja inflacije izgubljale vrednosti.
Svojevrstna razlastitev nemških varčevalcev
S tem ukrepom so varčevalci v severnoevropskih državah na nek način razlaščeni, njihov denar pa se preliva v prezadolžene južnoevropske države. Nemci se tudi bojijo, da bo poceni denar v njihovi državi spodbudil rast nepremičninskega mehurčka, ki bo prej ali slej počil. Podobno, kot je pred leti v ZDA in Španiji.
Kot je za nemške medije pojasnil najbolj znani nemški ekonomist Hans-Werner Sinn, Draghi zlorablja evrosistem, da bi lahko dal južnoevropskim državam poceni posojila, ki jih te na kapitalskih trgih nikakor ne morejo dobiti. Po pisanju FAZ je nižanje obrestne mere zlasti pisano na kožo Draghijevi Italiji, saj so njene banke še najbolj odvisne od likvidnosti ECB.
Italija – dežela zombi bank
V Italiji je namreč veliko število t. i. zombi bank, torej bank z izgubami zaradi velikega števila slabih posojil, ki jih pred stečajem lahko obrani le finančna pomoč države oziroma pritok poceni denarja iz ECB. Po oceni britanske bančno-finančne institucije Barclays bosta samo obe največji italijanski banki, UniCredit in Intesa, za pokritje finančne luknje potrebovali več milijard evrov.
Nasprotniki nizke temeljne obrestne mere tudi oporekajo mnenju, da bo ta ukrep potegnil južno Evropo iz krize. Kot poudarja Sinn, nizke obrestne mere kriznim državam delajo medvedjo uslugo, saj bi jih le visoke obresti prisilile v varčevanje in nujne reforme, ki bi izboljšale njihovo konkurenčnost na svetovnem trgu.
To pomeni, kot piše FAZ, da Draghijev ukrep ne bo končal krize, ampak jo bo v resnici podaljšal. Nizke obresti so tako napačno zdravilo, zaradi katerega bo pacient Evropa še dolgo časa na intenzivni negi.
3
