Kako se povzpeti na najvišje stavbe sveta?

Do leta 2020 bo končana nova najvišja stavba na svetu. Skoraj tisoč metrov visoki Stolp kraljestva v Džedahu v Savdski Arabiji bo prevzel primat dubajskemu Burdž Kalifu. Ko bo stolp končan, bo imel 660 metrov visoko dvigalo, kar bo najvišje dvigalo na svetu.

Z gradnjo megalomanskih nebotičnikov je tako, da že lahko zgradijo visoko stavbo, z dvigali pa je težava. "Dvigala so dosegla tehnološko mejo. Dvigala, višja od 500 metrov, tehnološko niso izvedljiva, ker bi teža jeklenic postala tako velika, da bi jih potrebovali več le zato, da bi nosile težo jeklenic," je za BBC dejal Santeri Suoranta, direktor finskega podjetja Kone, ki izdeluje dvigala.

Namesto jeklenic ultrarope Toda kljub temu bo imel novi najvišji nebotičnik na svetu dvigalo. Našli so namreč popolnoma novo tehnološko rešitev. Devet let so testirali nov material, imenovan ultrarope, super vrv, narejeno iz ogljikovih vlaken. Težka je le sedmino jeklene vrvi in ima dvakrat daljšo življenjsko dobo. S tem bi lahko zgradili dvigala do višine enega kilometra.

V tekmo za najvišje dvigalo na svetu so se podali tudi drugi proizvajalci dvigal: Toshiba, Mitsubishi, Otis in Schindler. Vsi so iskali tehnološke rešitve za tako visoka dvigala, hkrati pa naj bi bila še ekološka, cenejša ter lažja za vgradnjo. Toda za vgradnjo dvigala v novo najvišjo stavbo sveta je bila izbrana rešitev z novimi jeklenicami.

Dvigalo v Stolpu kraljestva bo visoko 660 metrov in ne le, da bo najvišje dvigalo za svetu, hkrati bo tudi najhitrejše dvojno dvigalo, ki bo v eni sekundi prepotovalo deset metrov. Dvojno bo zato, ker bosta druga na drugo pripeti dve potniški kabini.

Zdaj so v nekaterih visokih nebotičnih, recimo v londonskem Shardu, ki je visok le 306 metrov, dvigala naredili tako, da potniki prestopijo. S tem so zmanjšali težo dvigal. A za v najvišja nadstropja nebotičnikov bi si vsi želeli neposrednih ekspresnih dvigal. Ta bi lahko zgradili z novimi vrvmi iz ogljikovih vlaken. Ta tudi vibrirajo z višjo frekvenco kot jeklenice in so zato bolj zanesljive pri zunanjih vplivih, recimo pri vibracijah, ki jih v visokih nebotičnikih povzroča veter. Prav te vibracije naj bi bile do zdaj največkrat vzrok za okvaro visokih dvigal.

Na dvigalo se čaka 25 sekund Do zdaj je najvišje dvigalo v dubajskem Burdž Kalifu, ki je visoko 504 metre in doseže 163 nadstropij. Poleg višine mora dvigalo zadostiti še drugim kriterijem. Predvsem je pomembno, koliko časa uporabniki čakajo na dvigalo in koliko potnikov lahko prepelje v petih minutah. Norma je, da se povprečno na dvigalo čaka 25 sekund, v petih minutah pa lahko dvigala prepeljejo od 14 do 17 odstotkov vseh prebivalcev stavbe. Pri visokih stavbah to pomeni, da mora biti v obratovanju več kabin.

"Torej ne glede na to, da bodo šla lahko dvigala z novim lahkim sistemom jeklenic vse do vrha, bo še vedno omejitev – povečalo se bo namreč število kabin, ki jih bi potrebovali," je prepričan David Cooper iz londonskega inštituta za inženirstvo in tehnologijo.

Magnetna dvigala prihodnosti Tehnologija dvigal pa preizkuša tudi druge metode. Predvidevajo, da bo do leta 2030 na svetu še več visokih nebotičnikov, saj bo do tedaj v mestih živelo že 1,4 milijarde ljudi. Zato preizkušajo tehnologijo magnetnih dvigal. A do zdaj so to tehnologijo uporabljali le vodoravno, recimo na železnici, za vertikalno uporabo pa bi potrebovali prilagoditve.

Podjetje za dvigala ThyssenKrupp pa razvija sistem, imenovan Multi, ki je prvi sistem dvigal brez vrvi. V podjetju trdijo, da bo ta inovacija končala 160-letno zgodovino dvigal z jeklenicami. V njihovem sistemu se kabine dvigala premikajo vertikalno in horizontalno po sistemu jaškov v stavbi, podobno kot v podzemni železnici s pomočjo magnetne tehnologije. Kot trdijo, je sistem idealen za stavbe, višje od 300 metrov. Testirati ga bodo začeli prihodnje leto, v ta namen pa so zgradili poseben nebotičnik.