Kako je Trumpu uspelo z izzivanjem vladajoče elite

Trump je vstopil v politiko in v nasprotju z vsemi pričakovanji osvojil republikansko predsedniško nominacijo. Vodstvo konservativne stranke se drži za glavo in sprašuje, kako je lahko prišlo do tega in kaj bo to pomenilo za večino stranke v kongresu, saj Američani 8. novembra ne bodo volili le novega predsednika ZDA, temveč tudi nov 115. kongres.

Trump je s svojim uspehom na primarnih volitvah presenetil tako rekoč vse in sprožil trumpizem – skupek populizma, nezaslišanih izjav ter bahaškega obnašanja, ki se ga republikanska elita sramuje. Trumpizem pa nekateri opazovalci ameriške politike razumejo tudi kot manifestacijo nezadovoljstva in občutka zapostavljenosti belega razreda znotraj republikanske stranke, kot odklon od ustaljenega konservativizma, ki vključuje mešanico nacionalizma, fenomena avtsajderja in populizem, uperjen proti politični eliti, tako republikanski kot demokratski.

Trump izziva vladajoči razred

Februarja je majhna skupina anonimnih piscev znotraj konservativnega gibanja ustanovila blog v podporo trumpizmu, ki so ga poimenovali Journal of American Greatness (Revija ameriške veličine) – JAG. Trumpizem so povzeli v treh točkah: gospodarski nacionalizem, nadziranje meja ter zunanja politika, ki na prvo mesto postavlja ameriške interese. Zavračali so pisanje avtorjev, ki so Trumpove zmage na primarnih volitvah pripisovali njegovemu statusu zvezdnika, češ da njegova kampanja ne bi naletela na odobravanje pri tako velikem številu volivcev, če ne bi naslavljala tista vprašanja in teme, ki javnost resnično zanimajo. Vprašanja, ki jih naslavlja Trump, so neposredni izziv stališčem novega vladajočega razreda v ZDA – kozmopolitanski eliti bogatih profesionalcev, ki nadzirajo javni diskurz.

Jedro Trumpovih volivcev sestavljajo beli moški iz delavskega razreda. Foto: Reuters

Po nekaj mesecih je JAG izginil, na njegovem mestu pa se je pojavilo sporočilo, da je šlo za šalo, a so se pojavila ugibanja, kaj se skriva v ozadju ugasnitve spletne strani, ki je postajala vse bolj priljubljena in so jo konservativci skušali prikazati kot otročji upor proti liberalnemu statusu quo. Načela in vrednote, ki jih zagovarja Trump, so že vseskozi del moderne ameriške desnice vse od njenega nastanka ob koncu druge svetovne vojne, piše The Guardian.

Belci branijo svoj prostor

Levičarski kritiki, ki tipično vidijo republikansko stranko kot koalicijo, ki jo podžigajo beli nacionalisti, si zgodovino ameriške desnice, ki manj poudarja ideje in bolj samo moč, razlagajo kot zgodovino belih volivcev, ki branijo svoj prostor v družbeni hierarhiji, dodaja The Guardian. Zdaj njihove strahove uteleša Trump, ki ga je med primarnimi volitvami volilo 13 milijonov volivcev, njihova zgodovina pa se je začela, ko je ustanovitelj modernega ameriškega konservativizma James Burnham v svoji knjigi The Managerial Revolution: What Is Happening in the World leta 1941 napovedal civilizacijo, ki ji bodo vladali strokovnjaki.

Bolj populistična gospodarska politika

Burnham, profesor na Univerzi New York in voditelj gibanja trockistov v ZDA, je zapisal, da bodo v prihodnosti družbo vodili menedžerji, suverenost pa bo v rokah birokratske elite. Burnham se je povezal z revijo National Review, katere ustanovitelj William F Buckley Jr. je želel posamezne reakcionarje združiti v gibanje ter doseči, da bi bila desnica intelektualno spoštovana. Burnham je zagovarjal tezo, da mora desnica, če želi osvojiti glasove delavskega razreda, sprejeti bolj populistično gospodarsko politiko, ne pa zagovarjati zniževanja davkov za bogate in zmanjšati socialne prispevke.

Trump je uspel s svojim populizmom, protiimigrantsko politiko in nastopanjem proti prostotrgovinskim dogovorom ter kritiko politične elite potrkati na dušo nezadovoljnemu belemu volivcu iz srednjega razreda in tako prepričljivo osvojil republikansko predsedniško nominacijo.