Kaj so obveščevalci Cie poročali o Sloveniji

Med njimi ni nobenega zemljevida, ki bi neposredno zadeval samo Slovenijo. Se je pa med zemljevidi znašel tudi vojaški zemljevid Titove Jugoslavije, katere del je bila v preteklosti tudi Slovenija (glej spodaj).

Ameriški odnos do osamosvojitve Slovenije

Glede na to, da letos mineva 25. let od osamosvojitve Slovenije in da bo čez nekaj dni 26. obletnica plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, je objava teh zemljevid priložnost za pregled odnosa Cie in ZDA do slovenskega osamosvajanja.

Kot piše bolgarski strokovnjak Jordan Baev v svoji študiji Ocene ameriške obveščevalne skupnosti o Jugoslaviji med letom 1948 in 1991 (US Intelligence Community Estimates on Yugoslavia 1948-1991), so ameriški obveščevalci na mednacionalna in medrepubliška trenja v Titovi Jugoslaviji postajali bolj pozorni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Foto: Flickr/Cia

Jugoslovanski eksperiment

V analizi z naslovom Jugoslovanski eksperiment (The Yugoslav Experiment) so obveščevalci tako zapisali, da so etnična rivalstva znotraj Jugoslavije nekaj običajnega in da se ima vsak najprej za pripadnika svojega naroda in šele potem za Jugoslovana. 

Vse razen Srbov je strah Velike Srbije, na drugi strani pa nekateri Slovenci in Hrvati resno govorijo o popolni odcepitvi, česar ne bi mirno prenašala nobena centralna oblast. Blažji napadi na federalni koncept pa prihajajo iz vseh regij, piše v analizi.

Američani svarili slovenske voditelje pred osamosvojitvijo

Kljub temu so bili ameriški obveščevalci v Jugoslovanskem eksperimentu prepričani, da bo Jugoslavija preživela tudi brez Tita. Toda v 66 strani dolgi študiji ameriškega Sveta za nacionalno varnost iz septembra 1971 se že omenja tudi možnost razpada Jugoslavije oziroma odcepitev Slovenije, Hrvaške, Vojvodine, Kosova in Makedonije. 

V študiji je omenjeno, naj se voditeljem v Ljubljani in Zagrebu odsvetuje izpeljavo odcepitvenih načrtov (v tem obdobju je bil slovenski predsednik vlade reformno usmerjeni Stane Kavčič, najmočnejša politika na Hrvaškem, kjer je bila takrat tako imenovana hrvaška pomlad oziroma maspok, pa sta bila Mika Tripalo in Savka Dabčević-Kučar, op. p.), ker bi to povzročilo nestabilnost v Jugoslaviji.

Ameriški obveščevalni analitiki so se zlasti v sedemdesetih letih začeli vse bolj ukvarjati z vprašanjem, kaj se bo zgodilo z Jugoslavijo po Titovi smrti. Foto: Getty Images

Modre čelade v Sloveniji 

Študija tudi svetuje, naj ZDA podpirajo enotno Jugoslavijo, in omenja uporabo vojaških enot ZDA in Nata za ohranjanje strateškega ravnotežja v Evropi. Najnevarnejši scenarij, ki ga omenja študija, je bil tisti, po katerem bo izbruhnil neposredni vojaški spopad in bo prinesel razpad Jugoslavije.

V tem primeru bodo, kot so sklepali Američani, sovjetske čete prišle v Srbijo, Makedonijo in Črno goro. Američanom takrat ne bo preostalo drugega, kot da v varnostnem svetu Združenih narodov zahtevajo namestitev enot Združenih narodov (tako imenovanih modrih čelad) v Sloveniji in na Hrvaškem. 

Beograd ni idealen, a služi zahodnim interesom

ZDA in Nato v primeru sovjetskega vkorakanja v južne jugoslovanske republike tudi ne bi imeli druge možnosti, kot da zagotovijo nadaljnjo neodvisnost in zahodno usmerjenost Slovenije in Hrvaške. Če Združeni narodi v Slovenijo in Hrvaško ne bi poslali modrih čelad, bo v ti dve severni republiki vojsko poslala ZDA, so še poudarili v študiji septembra 1971. 

Podobne ocene o Jugoslaviji so se pojavljale tudi v poročilu Cie julija 1973, septembra 1979 in februarja 1980. V analizi iz leta 1979 je med drugim zapisano, da so članice Nata veliko vložile v Jugoslavijo. "Čeprav politika Beograda ni idealna, pa služi zahodnim interesom," so še poudarili.

Američani so v svojih varnostnih analizah tudi preigravali možnosti, da bi zaradi politične nestabilnosti južni del Jugoslavije zasedle enote sovjetske Rdeče armade. V tem primeru bi po študiji iz leta 1973 v Slovenijo in Hrvaško vkorakala ameriška vojska oziroma vojaške enote Nata. Foto: Reuters

Po Titovi smrti je centralna oblast postala šibka

Ameriški Svet za nacionalno varnost je marca 1984, torej slaba štiri leta po Titovi smrti, med drugim zapisal, da ekonomske težave zaostrujejo spore med narodi oziroma republikami, ki so sicer obstajale že v Titovem času.

S Titovo smrtjo je zvezna oblast izgubila prestiž, ki ga je imela zaradi njegove dominantne avtoritete in njegovega ugleda kot nacionalno nepristranske osebe. Zdaj pa nobeden od njegovih naslednikov nima takšnega ugleda, še piše v analizi sveta, kjer navajajo tudi etnične napetosti na Hrvaškem, v Bosni in na Kosovu. 

Zahodne milijarde za obstoj Jugoslavije

Svet za nacionalno varnost je še priporočal, naj Zahod še naprej finančno podpira Jugoslavijo z 2,4 milijarde dolarjev pomoči centralni oblasti, da bi ta premagala hudo gospodarsko krizo.

Ameriško mnenje o ohranjanju Jugoslavije je bilo podobno tudi v obdobju slovenskega osamosvajanja leta 1990 in 1991. Nekaj tednov pred slovensko osamosvojitvijo je tako ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Warren Zimmerman v ljubljanskih Križankah opozoril Slovence: "Petdeset let vas ne bomo priznali."

James Baker, ki je bil ameriški zunanji minister v vladi Georgea Busha starejšega, je nasprotoval slovenski osamosvojitvi. Foto: Reuters

Američani proti slovenski osamosvojitvi

Samo teden dni pred razglasitvijo slovenske države 25. junija 1991 pa je prišel v Beograd takratni ameriški državni sekretar James Baker, ki je prinesel sporočilo konference EU in ZDA o evropski varnosti in sodelovanju, da ne bodo dopustili nobenih enostranskih dejanj. To je bilo jasno znamenje, da ZDA ne podpirajo slovenske osamosvojitve, s tem je tudi opogumil zveznega premierja Anteja Markovića, da je proti Sloveniji poslal enote Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

Kljub ameriškemu nasprotovanju se je Sloveniji uspelo osamosvojiti, tako je bilo tudi zaradi velike nemške podpore oziroma podpore takratnega nemškega kanclerja Helmuta Kohla. Sedmega aprila 1992 so naposled tudi ZDA priznale neodvisno Slovenijo.