Sobota, 8. 2. 2020, 18.25
4 leta, 2 meseca
K višji obdavčitvi najpremožnejših poziva tudi papež
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,56
37
Papež Frančišek je udeležence konference pozval k višji obdavčitvi najpremožnejših na svetu in jih obenem spomnil, da je nižanje davkov bogatim del splošne strukture greha.
Papež Frančišek, velik kritik izkoriščevalskega kapitalizma, se je pridružil pobudam nekaterih milijarderjev, ki pozivajo k višji obdavčitvi najpremožnejših na svetu. Stalno zmanjševanje davkov za najbogatejše se po njegovih besedah velikokrat upravičuje v imenu vlaganj in razvoja.
Papež Frančišek se je ta teden pridružil bankirjem, ekonomistom in finančnim ministrom, ki so se v Vatikanu udeležili konference z naslovom Nove oblike solidarnega bratstva, vključevanja, integracije in inovativnosti. Dogodek je organizirala Papeška akademija družbenih znanosti, med pomembnimi gosti pa je bila tudi generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalina Georgieva.
Svoj govor je papež začel z besedami: "Svet je bogat, pa vendar je okoli nas vedno več revežev." To je ponazoril s tem, da je na tisoče milijonov oseb še vedno pogreznjenih v skrajno revščino in nimajo dostopa do hrane, bivališča, zdravstvene pomoči, šole, elektrike, pitne vode ter ustreznih in nujnih higienskih struktur. Prisotne udeležence je zato pozval k višji obdavčitvi najpremožnejših na svetu in jih obenem spomnil, da je nižanje davkov bogatim del splošne strukture greha.
"Strukture greha danes vključujejo stalno zmanjševanje davkov za najbogatejše, kar se velikokrat upravičuje v imenu vlaganj in razvoja, davčne oaze za zasebne in korporativne profite ter možnost korupcije nekaterih največjih svetovnih podjetij, ki so neredko usklajena z vladnim političnim sektorjem," je po poročanju Radia Vatikan opozoril papež.
Gre za rešljive težave, ne za pomanjkanje virov
Prepričan je, da gre za rešljive težave, ne za pomanjkanje virov ter da nismo obsojeni na univerzalno krivičnost. Bogati svet in odmevna ekonomija lahko in morata narediti konec revščini. Po papeževih besedah se lahko ustvarja in pospešuje dinamike, ki vključujejo, nahranijo, oskrbijo in oblečejo zadnje v družbi, namesto da jih izključujejo.
Papež Frančišek je na konferenci v Vatikanu pozdravil generalno direktorico Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Kristalino Georgievo.
"Odločiti se moramo, čemu in komu dati prednost: ali podpirati humane družbeno-ekonomske mehanizme za vso družbo ali pa, nasprotno, netiti sistem, ki na koncu upravičuje določene prakse, ki ne počnejo drugega, kot da povečujejo raven družbene nepravičnosti in nasilja. Raven bogastva in tehnike, ki ju je nakopičilo človeštvo, kakor tudi pomembnost in vrednost, ki so ju osvojile pravice, več ne dopuščajo izgovorov. Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni," je po poročanju Radia Vatikan opozoril sodelujoče.
Na stotine milijonov dolarjev vsako leto konča v davčnih oazah
Konferenca je potekala pred marčevskim mednarodnim gospodarskim vrhom v Rimu pod okriljem papeža Frančiška. Njen cilj je pomagati mladim v prizadevanjih za "novo ekonomijo", ki spoštuje okolje in skrbi za revne.
"Vsako leto na stotine milijonov dolarjev, ki bi jih bilo treba zbrati kot davke in nameniti financiranju zdravstva in izobraževanja, konča v davčnih oazah," je spomnil vrhovni poglavar rimokatoliške cerkve.
Papež Frančišek je izpostavil še nove oblike solidarnosti, ki jih mora vsebovati svet bank in financ. Nova etika po njegovem prepričanju pomeni zavedanje, kako nujno je, da si vsi skupaj prizadevamo za zaprtje davčnih oaz, preprečevanje utaj in pranja denarja, ki se ga krade družbi, ter tudi reči narodom, kako pomembno je braniti pravičnost in skupno dobro onkraj vseh interesov najmočnejših podjetij in multinacionalk, ki na koncu zadušijo in preprečijo lokalno proizvodnjo.
K višji obdavčitvi bogatih poziva tudi Gates
Med milijarderji, ki pozivajo k višji obdavčitvi, s katero bi omilili vse bolj perečo plačno neenakost in vse večji prepad med revnimi in bogatimi, je tudi Bill Gates. Ustanovitelj Microsofta, čigar premoženje je ocenjeno na 113 milijard dolarjev, meni, da ljudje sami od sebe nikoli ne bodo dali dovolj denarja v dobrodelne ali druge namene, še manj pa bodo prostovoljno dali več za vse, kar mora vlada narediti.
Za višjo obdavčitev bogatih se med drugimi zavzemata tudi Marc Benioff, soustanovitelj podjetja Salesforce, in borzni guru Warren Buffet, ki z 89 milijardami dolarjev premoženja zaseda četrto mesto na lestvici najbogatejših Zemljanov.
37