Nedelja, 26. 11. 2023, 21.53
12 mesecev
Je to začetek zatona ZDA na Bližnjem vzhodu?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,17
Iranu vojna v Gazi koristi, saj je za nekaj časa ustavila oblikovanje protiranske koalicije med ZDA in Izraelom ter arabskimi državami. Na fotografiji: ameriška vojaška ladja v Perzijskem zalivu, ki jo v ozadju spremlja iranska vojaška ladja.
Nekateri politični analitiki so prepričani, da ZDA zaradi odločne podpore Izraelu v vojni proti Hamasu izgubljajo zaveznike v arabskem in muslimanskem svetu. Na drugi strani se v tem delu sveta krepi vpliv Kitajske in Rusije, koristi od vojne ima tudi Iran. Lahko ZDA še ohranijo svoj vpliv v regiji? Si ZDA zato želijo čimprejšnji konec vojne v Gazi?
V Gazi se je v petek začelo napovedano štiridnevno premirje. Hamas naj bi po dogovoru v času premirja postopoma izpustil skupno 50 talcev (Hamas in Islamski džihad ter še kakšne druge palestinske skupine iz Gaze so sicer 7. oktobra na jugu Izraela zajele okoli 240 talcev).
Je bil Hamas nepripravljen na izraelsko protiofenzivo?
Ameriški vojaški strateg Edward Luttwak (ki je med drugim v preteklosti svetoval tako ameriški kot izraelski vojski in ima očitno dobre informacije iz izraelskih vojaških krogov) v britanskem mediju Unherd redno komentira vojaško in politično dogajanje okrog vojne v Gazi.
Prepričan je, da Hamas, ki je spretno "koreografiral" napad 7. oktobra, sploh ni imel načrtov, kako se pripraviti na izraelsko protiofenzivo. Prav tako ni načrtoval neizogibnega izraelskega izklopa elektrike in vode Gazi.
Neuničljivi izraelski tanki in oklepna bojna vozila?
Hamas na spopad tudi ni pripravil svojih vojakov. Ti so na prodirajoče izraelske oklepne sile izstreljevali protitankovske rakete, ki kot poudarja Luttwak, niso mogle prebiti revolucionarnega aktivnega oklepa izraelskih tankov merkava in oklepnih bojnih transporterjev namer.
Pripadniki Hamasa s svojim protioklepnim orožjem za zdaj niso bili kos izraelskim tankom.
Vojaški strateg tudi trdi, da se civilistom, ko se je začelo izraelsko bombardiranje, ni bilo dovoljeno zateči v Hamasove predore. Eden njegovih voditeljev je sogovorniku odkrito razložil, da so namenjeni izključno borcem, in neumno dodal, da je zaščita prebivalcev v pristojnosti izključno Združenih narodov.
Počasen naskok na omrežje predorov
Izraelski naskok na Gazo ni bil tako hiter kot pretekle izraelske ofenzive, in sicer zato, ker izraelsko hitenje v omrežje predorov na severu Gaze hamasovcev ne bi pognalo v paničen beg. Namesto tega bi skriti senzorji, ko bi mimo njih šli izraelski vojaki, sprožili eksplozivne naprave, ki bi pokopale izraelske vojake v predorih.
V zadnjih tednih je bila napredujoča izraelska vojska prisiljena potrpežljivo slediti izvidnikom, ki so člani specialne enote vojaških inženirjev Jahalom. Ti so se pri odkrivanju predorov zanašali na nizkofrekvenčne radarske komplete za odkrivanje predorov skozi pesek in kamenje ter na svoje posebej usposobljene pse, ki so jih vodili skozi temna omrežja Hamasovih predorov.
Umik Hamasovih poveljnikov skupaj s talci na jug
Zaradi tega je bilo izraelskih žrtev razmeroma malo, medtem ko je bil velik del sistema predorov v severni Gazi uničen in na stotine borcev Hamasa ubitih, približno sto so jih ujeli in jih zdaj zaslišujejo, piše Luttwak.
Izraelski vojak v predoru, ki naj bi ga Hamas zgradil v Gazi pod bolnišnico Šifa.
Manj uspešna je bila izraelska vojska pri iskanju talcev in v lovu na najvišje voditelje Hamasa, saj so vsi odšli (poveljniki Hamasa) ali bili odpeljani (talci) na jug Gaze, potem ko je izraelska vojska prebivalce severnega dela palestinske enklave pozvala, naj odidejo na jug.
Je vojna v Gazi šele na polovici?
Zato je Luttwak prepričan, da je vojna v Gazi šele na polovici, saj Hamas v predorih na jugu enklave še vedno sestavlja rakete in jih izstreljuje na Izrael. "Toda s strogo vojaškega vidika se je vojna odvijala veliko uspešneje, kot se je zdelo verjetno na začetku, glede na samoumevno prednost branilcev v urbanih spopadih in na številne možnosti zased, ki jih ponujajo predori."
Toda počasni in postopni napad Izraela na sever Gaze je imel tudi visoko politično ceno, saj podaljšuje vojno. To je mučno za ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki mora nadzorovati propalestinsko strujo znotraj demokratske stranke, obenem morajo njegovi diplomati ohranjati dobre odnose z ameriškimi zavezniki in prijatelji v muslimanskem svetu.
Bidnova administracija si želi konec vojne v Gazi
Zato si Bidnova administracija želi, da bi se vojna v Gazi končala že včeraj ali vsaj takoj, ko bodo Palestinci vrnili izraelske talce. Kot meni Luttwak, si tudi Hamas močno želi prekinitve ognja, saj le njegov glavni voditelj Ismail Hanija živi v katarskem razkošju, medtem ko so vsi drugi v Gazi v smrtni nevarnosti.
Bo Kitajska izkoristila vojno v Gazi ter okrepila svoj vpliv v arabskem in muslimanskem svetu na škodo ZDA?
Težava za ZDA je tudi, da vojna v Gazi odvrača pozornost od vojne v Ukrajini, ki pa je tudi sama veliko odvračanje pozornosti od soočenja s Kitajsko, soočenja, ki je najpomembnejše. To, da se je Biden v San Franciscu srečal s kitajskim predsednikom Šijem Džinpingom, ne rešuje težav, ki izhajajo iz Šijeve bojevitosti.
Kitajska napadalnost
Ta bojevitost se kaže v napadalnem patruljiranju kitajskih letal in ladij okoli Tajvana, Filipinov, vietnamskih otokov in japonskega otočka Senkaku ter tudi na kopnem, kjer ima Peking enote v Tibetu, ki so grožnja za Indijo, še piše Luttwak.
Ker so se ZDA odločno postavile na stran Izraela pri njegovem napadu na Gazo, Američani izgubljajo podporo v arabskih oziroma muslimanskih državah. To izkoriščata Kitajska in Rusija, nova razmerja po 7. oktobru so tudi voda na mlin Iranu. Ta si ne želi neposredne vključitve v vojno (in tudi ne podpira odkritega vstopa libanonskega Hezbolaha v vojno), hoče pa ohranjati napetosti na območju, ker mu koristijo, saj preprečujejo nadaljevanje zbližanja med ZDA in arabskimi državami.
Ni naključje, da je po začetku vojne v Gazi prvi resni mednarodni vrh za mir na Bližnjem vzhodu z delegati iz vseh večjih arabskih in večinsko muslimanskih držav potekal v Pekingu in ne v Washingtonu (ali Bruslju, če smo že pri tem). Srečanje je bilo jasen znak, kako Kitajska zapolnjuje vakuum mehke moči, ki so ga na območju pustile ZDA, ki ne veljajo več za verodostojnega mirovnega posrednika, še piše Fazi.
