Petek, 22. 9. 2017, 18.35
6 let, 6 mesecev
Pred nemškimi parlamentarnimi volitvami
Je to začetek konca nekega zgodovinskega obdobja? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,45
1
Nemški Zeleni so stranka, ki v veliki meri temelji na idealih uporniške generacije iz leta 1968. Pred leti se je zdelo, da bo ta stranka postala najmočnejša na levici, zdaj pa ji grozi celo izpad iz parlamenta.
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah stranko Zelenih podpira med osem do šest odstotkov volivcev. Glede na to, da so te številke blizu petim odstotkom, ki so potrebni za preboj v nemški parlament, se lahko na dan volitev 24. septembra celo zgodi, da bodo Zeleni izpadli iz bundestaga.
- To so zvijače, s katerimi se Merklova ohranja na oblasti
- Je to mož, ki ima v rokah prihodnost Evrope?
- Levičarka, ki je dobila v glavo torto
- Je to nova največja mora Angele Merkel?
Zeleni že skoraj na vrhu, nato pa ...
To bi bil velik polom za stranko, ki je pred leti imela realne možnosti, da celo postane najmočnejša nemška stranka na levici. Jeseni 2010 so tako nemški Zeleni v javnomnenjskih raziskavah prvič prehiteli socialdemokrate, spomladi 2011 – po jedrski katastrofi v elektrarni Fukušima na Japonskem - pa so dosegli rekordno, 28-odstotno podporo.
Velik met je Zelenim uspel leta 2011, ko so postali najmočnejša stranka v bogati nemški zvezni deželi Baden-Württemberg. Zeleni so tako dobili prvega in za zdaj edinega deželnega ministrskega predsednika iz svojih vrst - Winfrieda Kretschmanna.
A nato se je krivulja Zelenih obrnila navzdol. V veliki meri tudi zato, ker jim je kanclerka Angela Merkel z napovedjo zaprtja nemških jedrskih elektrarn, vzela precej vetra iz jader.
Kdo bo bolj socialno pravičen
Nekaj napak so naredili tudi Zeleni sami. Kot prvotno bolj ali manj stroga okoljevarstvena stranka so začeli tekmovati s socialdemokrati v tem, kdo bo bolj socialno pravičen in kdo bo predlagal višje davke.
Pred leti je bil glavni obraz stranke Joschka Fischer. Ta je leta 1975 postal pripadnik radikalne levičarske organizacije in sodeloval v pouličnih pretepih s policisti. Preden je leta 1983 postal poslanec v bundestagu, se je preživljal tudi kot taksist. V času rdeče-zelene koalicije (1998-2005) je bil zunanji minister. Zdaj služi denar kot lobistih nemških energetskih koncernov.
Vegetarijanski dan
Pred volitvami leta 2013 so se tudi osmešili z zahtevami po državno zapovedanem vegetarijanskem dnevu (Veggie-day): da bi v javnih ustanovah, kot so menze, bolnišnice, vojska, en dan v tednu kuhali samo vegetarijansko, brezmesno hrano.
Pedofilska preteklost
Zelene je za nameček pred volitvami leta 2013 dohitela tudi njihova temna preteklost. Stranko so namreč v veliki meri ustvarjali ljudje, ki so svojo poslanstvo videli v rušenje tabujev meščanske družbe, tudi na področju spolnosti.
Tako so v 80. letih znotraj stranke Zelenih delovale skupine pedofilov, ki so javno zagovarjale pedofilijo in si prizadevale za njeno dekriminalizacijo.
Daniel Cohn-Bendit, nekdanji vodja študentskih protestov maja 1968 v Parizu in dolgoletni poslanec nemških Zelenih v Evropskem parlamentu, je leta 1975 izdal knjigo Veliki Bazar, v kateri je opisal svojo delo vzgojitelja v t. i. protiavtoritarnem vrtcu. V knjigi je med drugim napisal, da je njegovo "spogledovanje z otroki dobilo erotičen značaj". Pozneje je sicer zatrjeval, da ni pedofil, da gre v knjigi le za fikcijo in da je te besede napisal le za to, "da bi provociral in podiral tabuje".
Zahteve po spremembi zakonodaje, ki je kaznovala spolne zlorabe otrok, so se tako znašle kar v petih deželnih programih Zelenih. Zeleni so se, potem ko so mediji razkrili njihovo pedofilsko preteklost, posipali s pepelom in priznali svoje zablode, a jim to na volitvah ni veliko pomagalo.
Konec sanj o prevladi na levici
Dobili so le 8,4 odstotka glasov (na prejšnjih volitvah leta 2009 so dosegli kar 10,7 odstotka glasov) in njihovih sanj o prevladi na levici je bilo konec.
Na letošnjih volitvah jim grozi še slabši izid. Tudi če ostanejo v parlamentu, bodo verjetno najšibkejša stranka in bodo imeli manj poslancev od AfD, liberalcev in Levice.
Zeleni propadajo, druge stranke pa so "ozelenele"
Po drugi strani pa so številne programske smernice Zelenih v preteklih letih vključile v svoje programe tudi druge stranke. Tudi ideologija multikulturnosti in tako imenovana Willkommenskultur (ang. refugees welcome), politika odprtih vrat za migrante, je del ideološke dediščine nemških Zelenih.
Stranko Zelenih so v Zahodni Nemčiji leta 1980 ustanovili pripadniki različnih skupin: okoljevarstveniki, nasprotniki jedrskih elektrarn, mirovna gibanja, nasprotniki Nato pakta, nova levica, zagovorniki gibanja istospolno usmerjenih, zagovorniki uživanja prepovedanih drog, zagovorniki seksualne revolucije in boja proti patriarhalni družbi ... Leta 1993 so se Zeleni združili s stranko Zveza 90 (Bündnis 90), ki je nastala po propadu komunizma v Vzhodni Nemčiji.
1