Italijanska politika v slepi ulici

Prvo glasovanje je bilo neuspešno in zaradi pat položaja, ki so ga prinesle volitve, je pričakovati, da bo glasovanje uspešno šele po več poskusih. Tako v senatu kot poslanski zbornici so poslanci Demokratske stranke in Ljudstva svobode uresničili svoje napovedi in v prvem glasovanju oddali prazne glasovnice ter tako poskrbeli za črn dim. Predvsem Ljudstvo svobode je želelo na ta način "disciplinirati" levico, da bi se o predsedniku poslanske zbornice in senata vendarle dogovorila z njimi in listo Maria Montija ter se prenehala dogovarjati z gibanjem Pet zvezd Beppeja Grilla.

Da bosta ustanovni seji pestri, so nakazovali že izidi volitev, ki nobeni koaliciji niso prinesli absolutne večine v obeh domovih parlamenta, prav tako pa se v pogajanjih o kandidatih za predsednika stranke niso uspele dogovoriti pred glasovanjem. Poleg tega so v stranki Silvia Berlusconija Ljudstvo svobode še pred kratkim grozili, da bodo sejo zaradi sodnih postopkov zoper Berlusconija obstruirali. To se nazadnje ni zgodilo.

Grillovo gibanje je bilo edino, ki je še pred glasovanjem objavilo imeni svojih kandidatov za predsednika senata in poslanske zbornice. Dan pa so označili kot zgodovinski za Italijo. Največ težav z izvolitvijo predsednika je pričakovati v senatu, kjer je potrebna absolutna večina glasov (161), ki pa je nobena predvolilna koalicija ni uspela osvojiti. V poslanski zbornici so razmere nekoliko lažje, saj v četrtem glasovanju ni več potrebna dvotretjinska večina glasov, ampak absolutna večina, ki jo ima levosredinska koalicija.

V gibanju Pet zvezd so pred začetkom glasovanja v senatu dejali, da ne bodo glasovali za nobenega drugega kandidata kot svojega. Izvolitev obeh predsednikov je nujna za začetek posvetovanj o podelitvi mandata za sestavo nove vlade pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in kasnejšo sestavo vlade. Posvetovanja naj bi se predvidoma začela prihodnji torek, prvo priložnost za sestavo vlade pa naj bi dobil Bersani, ki je z levosredinsko koalicijo osvojil absolutno večino v poslanski zbornici, medtem ko v senatu nihče nima absolutne večine.

Potem ko v senatu in poslanski zbornici tudi v drugem oziroma tretjem glasovanju predsednika nista bila izvoljena, se bodo glasovanja nadaljevala v soboto. V sobotnem tretjem glasovanju v senatu bo za izvolitev predsednika zadoščala absolutna večina prisotnih na glasovanju in ne absolutna večina vseh senatorjev. Če predsednik ne bo izvoljen, bodo v četrtem poskusu senatorji izbirali med dvema kandidatoma, ki sta v predhodnem glasovanju prejela največ glasov. Za zmago bo zadoščala relativna večina.