Islamisti ugrabili sirsko revolucijo

V času sirske morije se je večji del opozicije oblikoval v ohlapno poveljniško strukturo, ki ima podporo številnih arabskih držav ter v manjšem obsegu podporo Zahoda. Drugi elementi opozicije so se nagnili k ekstremistom in se javno povezali z Al Kaido. Potencial za nasilne spopade med sirskimi opozicijskimi frakcijami je vedno obstajal, le da ga je večina pričakovala po odstranitvi Al Asada z oblasti. V Siriji hkrati z bojem proti režimu poteka spopad med različnimi skupinami, ki imajo drugačno vizijo sirske prihodnosti. Pred enim letom med borci proti režimu skoraj ni bilo islamistov. Večina je želela vreči režim in ustanoviti demokratično sekularno državo.

Ameriški državni sekretar John Kerry je v pogovoru s senatorji dejal, da je v Siriji med 70 in 100 tisoč "opozicionistov", od teh jih je 15, 20 odstotkov "slabih fantov" oziroma ekstremistov. Medtem ko neislamistična opozicija pozdravlja napovedano vojaško posredovanje ZDA v Siriji, islamistične skupine na to gledajo drugače; za njih teza sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj ne velja nujno. Številni islamisti v Siriji so se pred tem borili v Iraku in Afganistanu. Boj proti Al Asadu so z veseljem pripravljeni zamenjati za boj proti stari sovražnici ZDA.

Cilj islamistov šeriatska država Ob Sirski nacionalni koaliciji in Svobodni sirski vojski vse večji vpliv dobivajo islamistične skupine. "Med sirskimi uporniki so najmočnejši radikalni islamisti – dolgo je bila to Podporna fronta (Džabhat An Nusra), v zadnjem času pa Možje svobodne Sirije (Ahrar Al Šam). Podporna fronta se je razcepila, ker en njen del ni hotel iti v sodelovanje z Al Kaido v Iraku; drugi del se je združil z iraško Al Kaido v "Islamsko državo Iraka in Šama", je povedal poznavalec mednarodnih odnosov Primož Šterbenc. Po njegovih besedah Ahrar Al Šam netipično za islamistična gibanja poudarja, da se osredotoča zgolj na Sirijo in da ga širši džihad ne zanima. Tega ni mogoče reči za preostale islamistične skupine, ki so v Siriji z enim namenom – želijo vpeljati šeriatsko pravo ter ustanoviti islamski kalifat, ki si ga je zamislil prerok Mohamed, zatem pa nadaljevati džihad, dokler ne osvobodijo Palestine izpod Izraela.

V delih Sirije pod nadzorom upornikov črno-bele zastave islamistov prevladujejo pred zelenimi revolucionarnimi zastavami. Dve skupini v Siriji priznavata povezavo z Al Kaido – Podporna fronta ter Islamistična država Iraka in Šama. Privabili sta borce iz tujine, uporabljata teroristične taktike in obljubljata družbo, ki ji vlada njuna razlaga šeriatskega prava. Tujci v Sirijo niso prišli, da bi se borili proti režimu. To pomeni, da v primeru padca režima ne nameravajo zapustiti države.

Damask le postaja na poti do Jeruzalema Zahod je zelo skeptičen do oboroževanja upornikov, saj bi to orožje lahko kmalu uporabili proti Zahodu. Dilemo je v pogovoru za Frankfurt Allgemeine Zeitung povzel nemški zunanji minister Guido Westerwelle: "Po eni strani želimo podpreti zmerne opozicijske sile. Po drugi strani se želimo izogniti požaru, ki bi lahko zajel še Irak, Jordanijo, Libanon, Turčijo in celo Izrael. Bojim se, da nekateri islamisti Damask vidijo le kot postajo na poti do Jeruzalema."

Dodatno dilemo Zahodu predstavlja brutalnost upornikov. Pred dnevi je nekdanji upornik iz Sirije pretihotapil videoposnetek iz spomladi 2012, na katerem uporniki s strelom v glavo usmrtijo sedem zajetih vladnih vojakov. Nekdanjemu uporniku so se zagnusili umori ter brutalne in neusmiljene taktike nekaterih upornikov. Posnetek je le del vse pogostejših dokazov o vse bolj kriminalnem okolju tolp, ugrabiteljev in morilcev v območjih pod uporniškim nadzorom.