SiolNET. Novice Svet
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

IQ ni stalnica

4

termometer

Inteligenčni kvocient velja za skupni imenovalec sposobnostnega potenciala, ki skozi življenje ostaja nespremenjen. Zadnje raziskave kažejo nasprotno: na razvoj svojega IQ lahko vplivamo.

Poneumljanje? Revija New Scientist v nedavni številki postavlja pogumno trditev: populacije nekaterih razvitih držav – Velike Britanije, Avstralije in Nizozemske – se v povprečju poneumljajo. Trditev sloni na raziskavi, ki je spremljala povprečni inteligenčni kvocient in ugotovila, da je v navedenih državah skozi čas upadel. Kot poroča spletišče Quartz, to pod vprašaj postavlja naša temeljna prepričanja o tem najmanjšem skupnem imenovalcu človeškega potenciala.

Močan stereotip Inteligenčni kvocient je nekakšen standardizirani najmanjši skupni imenovalec, ki naj bi povedal, kako hitro se lahko učimo oziroma kakšen je naš potencial. V začetku 20. stoletja so ga zasnovali francoski psihologi kot orodje za pojasnjevanje razlik v kakovosti in hitrosti učenja pri otrocih. Odtlej se je mera uveljavila kot pavšalna ocena glede sposobnosti, s katerimi smo bili obdarjeni. Mera, ki je dana in nespremenljiva.

Prezrta rast Merjenje IQ in predvsem pretirano naslanjanje nanj pri celostnem ocenjevanju človekovih sposobnosti je sicer lahko precej zavajajoče – ker gre za standardiziran test, ta vedno pokaže stanje relativno glede na primerljive posameznike, ki pa (tako kot mi sami) ne živijo v vakuumu. Skozi izobraževanje, izkušnje in delo se izboljšujejo. A ker se merilni sistem za IQ neprestano posodablja, da njegovo povprečje ostaja sto, se ta (vsaj na videz) ne spreminja.

IQ ni izgovor To seveda lahko povzroči različne izzive. Eden vodilnih raziskovalcev s področja IQ Robert Sternberg je pred časom celo izjavil, da je merjenje IQ pravzaprav primer negativne psihologije, saj rezultati testov pogosto postanejo vzrok za težave pri učenju, medtem ko je razlog lahko povsem drugje – ne nazadnje tudi v izobraževalnih sistemih in pristopih. Standardizirana mera ne sme biti izgovor za težave pri učenju in katarza nezadostnih izobraževalnih institucij.

IQ se spreminja! Izzivi standardiziranega merjenja in stereotip o stalnosti pa so le del problematike. Raziskave, ki sta jih opravila Christian Birch in Taryn Ann Galloway, ter raziskave Vanderbiltove univerze v ZDA so pokazale, da se kognitivne sposobnosti povečajo z izobraževanjem ter da so pri avtističnih otrocih, ki so bili izpostavljeni intenzivnim behaviorističnim intervencijam, izmerili visoke pridobitve IQ.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin