Hrvaškega Vjesnika danes ne bo v kioske

Glavni urednik Vjesnika Bruno Lopandić je povedal, da so bila pogajanja s potencialnim vlagateljem prekinjena. Lopandić je dejal, da ni bil seznanjen, zakaj so bila pogajanja prekinjena. Založnik, podjetje narodne Novine, mu je sporočil le, da pogajanja z britanskim skladom Oak Investment Managment Group niso uspela.

Zaradi velikih dolgov Vjesnika niso tiskali sobotne izdaje Nato je tiskarna Tiskara Vjesnik sporočila upravi Vjesnika, da zaradi velikih dolgov Vjesnika ne bodo tiskali sobotne izdaje. "Težko rečem, kakšna bo usoda Vjesnika," je še izjavil Lopandić.

Časnik financirajo iz državnega proračuna Tudi v.d. direktorja Vjesnika Robert Mekinić je povedal, da časnika danes ne bo v kioske ter da ne more odgovoriti na vprašanje, kaj se bo v prihodnje zgodilo z edinim hrvaškim časnikom, ki ga financirajo iz državnega proračuna. Iz tiskarne so sporočili, da niso uspeli zagotoviti surovin za tiskanje časnika. Dodali so, da so upali, da bodo uspela pogajanja med založnikom Vjesnika in britanskim skladom ter da bo Vjesnik plačal dolgove tiskarni.

Agonija traja že več kot desetletje Hrvaška vlada je februarja napovedala, da bodo Vjesnik prodali, na aprilskem javnem razpisu pa je ponudbo poslala le družba Oak Investment Management Group. Pogajanja z založnikom so potekala dober teden, a očitno brez uspeha. Agonija tega hrvaškega dnevnika sicer traja že več kot desetletje, dramatično pa je bilo zlasti zadnjih nekaj let, potem ko je država na različne načine neuspešno skušala rešiti dolgove nekoč uglednega zagrebškega časnika. Vlada je dolgoletne finančne težave Vjesnika reševala tako, da je časnik pridružila javnima podjetjema Narodne Novine in Tiskara Vjesnik, ki pa sta zaradi velikih finančnih izgub časnika zahtevali ločitev.

V najboljših časih prodali tudi več kot 100.000 izvodov dnevno Novinarji so od vlade večkrat zahtevali, naj sprejme zakon o Vjesniku kot javnem mediju. Vlada ni upoštevala niti njihovih projektov, ki bi lahko po mnenju novinarjev časniku zagotovili prihodnost na trgu. Vjesnik je v svojih najboljših časih v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja beležil prodajo več kot 100.000 izvodov dnevno.

Poslovanje Vjesnika Hrvaško mesečno stane približno 200.000 evrov Neuradno naj bi naklada Vjesnika padla pod rekordno nizkih 2500 izvodov predvsem zaradi dolgoletne servilnosti hrvaškemu državnemu vrhu še v času pokojnega predsednika Franja Tuđmana, ki se je nadaljevala tudi do premierskega mandata Jadranke Kosor. V Vjesniku, ki so ga ustanovili leta 1940, je ostalo nekaj manj kot 100 redno zaposlenih, imajo pa tudi nekaj deset honorarnih sodelavcev. Poslovanje Vjesnika hrvaško državo mesečno stane približno 200.000 evrov.