Zaradi krize Grki ne morejo več plačevati najemnin za grobove, upepeljevanje pa ni dovoljeno.
Tako kot v vseh svetovnih velemestih so tudi v Atenah pokopališča prepolna. Zato v večini grških mest velja, da so lahko pokojniki v grobu pokopani le tri leta, nato pa najemnina za grob drastično poskoči. Pred krizo je večina Grkov plačevala tudi višjo najemnino ali celo kupila parcelo za grob, kar pa stane okoli 150 tisoč evrov.
Zaradi krize večina družin seveda nima več denarja ne za nakup groba ne za plačilo najemnine, zato se odločijo za izkop svojcev, kosti pa shranijo v kostnicah.
Cerkev nasprotuje upepeljevanju
V večini evropskih držav so težavo prenatrpanih pokopališč rešili z upepeljevanjem, ki je zdaj prevladujoč način pokopov v Evropi. V Grčiji ni tako. V Grčiji ni niti enega krematorija. Leta 2006 so sicer sprejeli zakon, ki omogoča gradnjo krematorijev, toda Grška pravoslavna cerkev temu tako močno nasprotuje, da v Grčiji še vedno ni krematorijev.
Po prepričanju Grške pravoslavne cerkve bi človeško bitje z upepeljevanjem spremenili v nič, zato Cerkev zagovarja, da mora biti telo pokopano, da bi lahko ponovno vstalo. Grki, ki kljub vsemu želijo upepeliti umrle, to storijo v Bolgariji. Ker pa Grška pravoslavna cerkev ne želi pokopavati upepeljenih pokojnikov, večina, ki to stori, pepel svojcev hrani doma.
Kdor ne plačuje, ga stresejo v skupinski grob
Tisti, ki ne morejo plačati visoke najemnine za grob, pa so prisiljeni svojce izkopati. Ostanke kosti nato operejo, shranijo v škatle in jih postavijo v kostnico. Po pisanju BBC so kostnice podobne skladiščem z veliko kartonskimi škatlami. Tudi za to morajo svojci plačevati najemnino, ki je za mnoge družine previsoka. Če nihče od svojcev pokojnika ne pride na izkop trupla ali prenehajo plačevati najemnino za grob ali kostnico, ostanke pokojnika stresejo v skupen grob, skupaj z na tisoče drugih.
Izkop pokojnikov je prisoten tudi v grški predvsem ruralni tradiciji. Stoletna tradicija veleva, da kosti zadnjega, ki je pokopan v družinski grobnici, izkopljejo, umijejo v vinu in namestijo v manjšo krsto, ki jo pokopljejo ob strani grobnice, da naredijo prostor za novega pokojnika.
Natrpana pokopališča za reveže
Grki v času krize pa težko organizirajo celo pogreb. Večina starejših je sredstva, ki so jih hranili za pogreb, porabila za preživetje in pomoč brezposelnim otrokom, zato grške bolnišnice poročajo, da imajo vse več pokojnikov, ki jih svojci nočejo prevzeti, ker nimajo denarja za pogreb.
Na največjem atenskem pokopališču se je drastično povečalo tudi število pogrebov za reveže, ki jih zakopljejo v anonimne grobove. Na pokopališču je ta prostor dolga leta sameval, zdaj pa je prenapolnjen.
Za večino pa je izkop pokojnega sorodnika velika psihološka obremenitev, še posebej za starše, ki morajo tri leta po smrti svojih otrok izkopati njihove posmrtne ostanke.