Ponedeljek, 28. 10. 2019, 11.49
5 let
Grabar-Kitarovićeva v tekmi za nov predsedniški mandat daleč pred tekmeci
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
6
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović med vsemi predsedniškimi kandidati trenutno uživa najvišjo javnomnenjsko podporo.
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović bi zmagala v prvem krogu predsedniških volitev, če bi te potekale prejšnji teden, je pokazala redna mesečna raziskava javnega mnenja Crobarometar. Grabar-Kitarovićeva je sicer najbolj priljubljena političarka na Hrvaškem, vendar ji javnomnenjska podpora pada. V zadnjih dneh je predsednica spet razburila javnost z novimi spornimi izjavami.
Na Hrvaškem neuradno napovedujejo, da bodo prvi krog predsedniških volitev izvedli 22. decembra, v njem pa naj bi glede na zadnje raziskave javnega mnenja z nekaj več kot 34 odstotki podpore zmagala aktualna predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović.
V drugem krogu bi težje premagala Škora kot Milanovića
V drugem krogu bi se glede na javnomnenjske raziskave nato pomerila s kandidatom največje opozicijske stranke SDP in nekdanjim hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem, ki ga podpira 25 odstotkov anketirancev. Milanović je sicer oktobra v primerjavi s septembrsko raziskavo nekoliko zmanjšal svoj zaostanek za Grabar-Kitarovićevo.
Zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da naj bi se Grabar-Kitarovićeva v drugem krogu predsedniških volitev pomerila s kandidatom SDP in nekdanjim hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem.
Na tretjem mestu je pevec in podjetnik Miroslav Škoro z nekaj več kot 18 odstotki glasov, je pokazala raziskava agencije Ipsos, ki jo je v soboto objavila komercialna televizija Nova TV. V morebitnem drugem krogu, ki bo najverjetneje 5. januarja prihodnje leto, bi Grabar-Kitarovićeva prepričljivo premagala Milanovića. Nekoliko težje bi premagala Škora. V morebitnem dvoboju Milanovića in Škora bi zmagal drugi.
Čeprav je Grabar-Kitarovićeva oktobra obdržala približno enako podporo za predsedniške volitve kot septembra, je raziskava pokazala, da se njena priljubljenost manjša. Njeno delo namreč podpira 52 odstotkov anketirancev, 40 odstotkov vprašanih pa ne. Gre za enega slabših izidov za Grabar-Kitarovićevo, in to prav v času, ko se bližajo predsedniške volitve.
Grabar-Kitarovićeva spet razburja s svojimi izjavami
Medtem je bila 51-letnica spet tarča kritik zaradi izjave ob podelitvi nagrade ameriškega sklada Fulbright za življenjsko delo v Arlingtonu v ZDA prejšnjo soboto. Grabar-Kitarovićeva je bila Fulbrightova štipendistka med podiplomskim programom za mednarodne odnose in varnostno politiko na univerzi George Washington v letih 2002 in 2003. V okviru šolskega sodelovanja med nekdanjo Jugoslavijo in ZDA je sicer tudi četrti letnik srednje šole končala v ZDA.
Grabar-Kitarovićeva je izjavila, da je bilo potovanje z jugoslovanskim potnim listom zanjo ponižujoče.
V nagovoru po podelitvi nagrade je Grabar-Kitarovićeva med drugim dejala, da je bila dekle, ki je bilo rojeno na "napačni strani železne zavese". Rekla je, da je sanjala o krajih, kjer so ljudje lahko izražali svoje mnenje, ne da bi jih zaradi tega preganjali. Na Hrvaškem so takoj sledile kritike v smislu, kako je lahko "dekletu z napačne strani železne zavese" uspelo tisto, kar ni uspelo številnim članom družin nekdanje jugoslovanske komunistične partije.
Potovanje z jugoslovanskim potnim listom je bilo zanjo ponižujoče
Po vrnitvi na Hrvaško se je Grabar-Kitarovićeva v nedeljo udeležila premiere dokumentarnega filma o nekdanjem nogometašu Hajduka in jugoslovanske reprezentance Ivanu Gudelju, kjer je poskušala pojasniti svoje besede. Takrat je povzela izjavo nekdanjega britanskega premierja Winstona Churchilla o železni zavesi od Szczecina na Baltiku do Trsta na Jadranu.
Poudarila, naj je nihče ne poskuša prepričati, da bo spremenila mnenje o tem, kakšno je bilo življenje v nekdanji Jugoslaviji. Kot je dejala, je bilo potovanje z jugoslovanskim potnim listom zanjo ponižujoče: "Dajmo za tiste, ki se jim toži po nekdanji Jugoslaviji, uveljaviti dan nekdanje Jugoslavije. Veste, kdo bo imel največ koristi? Jaz, ker bi končali na Golem otoku, če bi rekli kaj proti meni."
Grabar-Kitarovićeva trdi, da ni bila del jugoslovanskega komunističnega režima in da ni smela povedati, da je Hrvatica, na drugi strani pa je pela v cerkvenem otroškem zboru. "Kako se ji je potem zakonito uspelo kot dijakinji izobraževati v ZDA? Ali je takrat potovala z jugoslovanskim potnim listom?" se je danes vprašal komentator Jutarnjega lista, ki pravi, da predsednica države prihaja v protislovja z lastnimi izjavami.
6