Sreda, 2. 10. 2019, 14.47
5 let, 1 mesec
Grabar-Kitarovićeva tudi uradno napovedala kandidaturo za drugi mandat
Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v Zagrebu danes tudi uradno napovedala, da se bo potegovala za drugi petletni predsedniški mandat. Pri tem bo imela podporo hrvaške vladajoče stranke HDZ. Za njena največja tekmeca na volitvah za zdaj veljata nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović in pevec Miroslav Škoro.
Potem ko več mesecev ni uradno potrdila kandidature, je Kolinda Grabar-Kitarović v Zagrebu danes vendarle napovedala, da bo vstopila v predvolilno predsedniško tekmo. V polurnem nagovoru je naštevala svoje poteze iz prvega petletnega mandata. Med zunanjepolitičnimi dosežki je izpostavila pobudo Tri morja, s katero je Hrvaško "postavila v Srednjo Evropo in Sredozemlje, kamor je vedno sodila".
Grabar-Kitarovićeva že večkrat napovedala vnovično kandidaturo
Med drugim je dejala, da je bila prva hrvaška diplomatka, ko gre za hrvaško gospodarsko diplomacijo, ter da je okrepila vezi hrvaških skupnosti, ki živijo v tujini, z domovino. Meni, da se je v prvem mandatu pokazala kot človek naroda, in napovedala, da si bo tudi v prihodnje prizadevala za Hrvaško "po meri človeka". Grabar-Kitarovićeva je govorila pred približno sto zbranimi, ki so njen nastop pogosto prekinjali s ploskanjem. Po nagovoru novinarjem niso dovolili vprašanj.
Kolinda Grabar-Kitarović je v polurnem nagovoru naštevala svoje poteze iz prvega petletnega mandata.
Hrvaška predsednica je že večkrat posredno napovedala svojo vnovično predsedniško kandidaturo, danes pa se je tudi uradno pridružila še 13 kandidatom, ki so se prav tako odločili, da bodo kandidirali na predsedniških volitvah. Prvi krog volitev naj bi na Hrvaškem izvedli v drugi polovici decembra.
Aktualna predsednica za zdaj na prvem mestu v raziskavah javnega mnenja
Septembrske raziskave javnega mnenja kažejo, da ima Grabar-Kitarovićeva s 34,3 odstotka podpore več kot deset odstotnih točk prednosti pred prvim zasledovalcem Zoranom Milanovićem, ki ga podpirajo SDP in vrsta manjših opozicijskih strank. Milanoviću z nekaj več kot 20-odstotno podporo sledi Miroslav Škoro, ki je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, a že ima podporo opozicijske stranke Most neodvisnih list ter manjših desnih strank, ki so obrnile hrbet Grabar-Kitarovićevi.
Redne mesečne raziskave so prejšnji teden tudi pokazale, da bi Grabar-Kitarovićeva v drugem krogu predsedniških volitev lažje premagala Milanovića kot Škora. Ta bi sicer, če bi se pomerila v drugem krogu, ugnal Milanovića.
Ankete so več kot pet odstotkov podpore napovedale tudi neodvisnemu hrvaškemu poslancu v Evropskem parlamentu Mislavu Kolakušiću. Nekdanji sodnik zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve se od majskih evropskih volitev tako rekoč ni pojavil v hrvaški javnosti, a se je v raziskavah obdržal med vodilnimi potencialnimi predsedniškimi kandidati.
Kandidaturo je sicer napovedalo več sedanjih in nekdanjih saborskih poslancev kot tudi nekaj v hrvaški javnosti manj znanih oseb. Ni izključeno, da se bo v predsedniško tekmo podal še kdo. Za uradno predsedniško kandidaturo bo treba zbrati najmanj deset tisoč podpisov volivcev, kar bo za nekatere med potencialnimi kandidati nepremostljiva ovira. Podpise za veljavno kandidaturo bodo morali zbrati v 12 dneh od razpisa predsedniških volitev.