Gospodarska kriza načenja zdravje Evropejcev

Britanska raziskava, ki je bila objavljena v medicinski reviji Lancet, je namreč pokazala, da so zaradi krize močno v porastu nekatere bolezni, kot so na primer mrzlica, malarija in tuberkuloza. Finančna kriza s seboj prinaša predvsem krčenje socialnih prispevkov, rezi pa so veliki tudi na področju zdravstva. Bolezni, ki so bile vsaj v Evropi že dolga leta pod nadzorom, se zaradi varčevanja spet vračajo. Narašča tudi število smrti, piše DW.

Povečanje števila samomorov "Znotraj ukrepov, ki jih nalaga trojka, so tudi zahteve po zmanjševanju stroškov klinik, ki zdravijo nalezljive bolezni," pravi eden izmed avtorjev študije Martin McKee. Na udaru so tudi tisti z duševnimi boleznimi, saj se je od začetka finančne krize, ki Evropo drži v krču že od leta 2008, močno povečalo število samomorov. To je najočitneje na primeru Grčije, vse več depresije pa je mogoče zaslediti tudi v Španiji. Po mnenju McKeeja je slabše zdravstveno stanje prebivalstva neposreden rezultat finančne krize.

Zmanjšanje dostopa Izsledki britanske študije ne presenečajo dr. Willema de Jonga iz organizacije Zdravniki brez meja. "Zmogljivosti bolnišnic in javnega zdravstvenega sistema so se drastično zmanjšale," opozarja. "Ljudje imajo veliko manjši dostop. Manj je zdravnikov, manj je kirurgov – pravzaprav vseh stvari, ki jih potrebujemo za normalno delujoč zdravstveni sistem," dodaja.

Smrtonosne posledice V Grčiji se je tako financiranje zdravstvenega sistema od izbruha krize zmanjšalo za kar 40 odstotkov. De Jong opozarja, da ima varčevanje smrtonosne posledice. "V Atenah je mogoče zaslediti 1.500-odstotni dvig obolelih za virusom HIV, če primerjamo leti 2010 in 2011. V veliki meri je to posledica odločitve ministrstva za zdravstvo, da zmanjša sredstva za distribucijo čistih igel."

Vračajo se davno izkoreninjene bolezni. V Grčiji so tako letos odkrili prvi primer lokalno prenesene infekcije malarije v zadnjih 50 letih. Krivda je na politikih, meni de Jong. "Vzrok za to, da imamo veliko število komarjev, gre iskati v dejstvu, da je vlada najprej skrčila sredstva, namenjena nadzoru populacije komarjev, predlani pa je program popolnoma ustavila. Število komarjev je tako doseglo nove višave," razlaga doktor.

Rešujemo banke, bolnišnic pa ne McKee krivi evropske institucije, v prvi vrsti Evropsko centralno banko (ECB). "Opaziti je, da imajo vlade in ECB veliko željo reševati ogrožene banke, ne zanima pa jih zdravstveno stanje običajnih ljudi," poudarja. McKee sicer priznava, da ekonomska kriza ni neposredno odgovorna za nastanek bolezni, je pa na plečih varčevanja iskati odgovore, zakaj je zdravstvena oskrba nezadostna.

Bolje bo šele, ko bo krize konec De Jonge ponuja pomoč Zdravnikov brez meja tako v Grčiji kot tudi drugod. "Vladam želimo pomagati na področjih, kjer posedujemo dodano vrednost – pri boleznih, kot sta malarija in tuberkuloza, saj imamo tu izkušnje tudi iz drugih držav," pravi de Jong. Organizacija obenem pomaga grškemu uradu za imigracijo pri opravljanju zdravniških pregledov imigrantov, ki pridejo v državo. De Jong priznava, da se bodo širše težave evropskega zdravstva razrešile šele s koncem finančne krize. "Povsem prepričan sem, da se bo čez pet let, ko bo konec gospodarske krize, uredilo tudi področje zdravstva," sklene.