Alternativa taksi službam nove ekonomije Uber se srečuje z globalnim odporom regulatorjev in tradicionalnih taksi služb. Se bo 33 milijard evrov vrednemu podjetju uspelo ubraniti pritiska ?
Milijon novih služb in 33-milijardna tržna vrednost
Uber je še eden primerov podjetij nove ekonomije, ki je demokratiziralo storitev, še do včeraj v rokah regulirane in težko dostopne panoge. V teoriji naj bi odprla tržišče, znižala cene ter omogočila participacijo vsakomur. Dozdajšnji uspeh, predvsem v ZDA, pa tudi drugod po svetu to teorijo podpira. Enak odnos imajo vlagatelji, vrednost podjetja Uber je bila pred dnevi ocenjena na 33 milijard evrov.
A ta sodobna taksi služba, kjer so vstopne ovire bistveno nižje od klasičnih taksijev in ki naj bi po poročanju Business Insiderja samo v 2015 globalno ustvarila prek milijona novih delovnih mest, se v zadnjih mesecih srečuje z odporom praktično povsod, kamor vstopa. Nedavni primer, kjer naj bi v Indiji eden od šoferjev za Uber spolno napadel potnico, je le zadnji primer, ki podjetju otežuje razvoj.
Prepovedi in tožbe vsepovsod
Kot poroča Wall Street Journal, so indijske oblasti po incidentu podjetju Uber ter vsem drugim taksi službam, katerih delovanje temelji na mobilnih aplikacijah, prepovedali delovanje. Enako so se odzvale oblasti na Tajskem. Tudi v Španiji in na Nizozemskem je, vsaj začasno, poslovanje za Uber onemogočeno. Že pred časom pa so medije polnile novice o stavkah taksistov v Veliki Britaniji, Nemčiji in Franciji.
Tudi na domačem trgu se srečujejo s težavami – po poročanju spletišča GigaOM sta mesti Los Angeles in San Francisco vložili tožbi zaradi nezakonitih poslovnih praks. Odziv podjetja na zadnje dogodke sicer ostaja trezen in korporativno zbran, saj so za Wall Street Journal povedali, da Uber ostaja "integralen, varen in uveljavljen del transportnega ekosistema".
Želja po status quo
Glavni očitek za Uber je pomanjkanje regulacije ter varnosti. Uber namreč omogoča vsakemu, da postane njihov šofer, podjetje pa ne izvaja nikakršnih preverb kandidatov, niti glede njihovih kazenskih kartotek niti glede druge preteklosti. Taksi industrija je – sicer različno intenzivno – tipično precej regulirana. V New Yorku je pridobitev famozne taksi tablice enakovredno dobitku na lotu, če ne več. Tudi drugje je treba pridobiti vsaj licenco, mestnim oblastem pa pogosto plačevati določene dajatve. V Ljubljani morajo tako taksisti kupiti nalepko, ki jim omogoča vožnjo po rumenih conah.
Tradicija proti inovacijam
Tradicionalni taksisti novim igralcem na trgu (poleg podjetja Uber je precej popularen tudi Lyft, so pa še drugi) zamerijo odžiranje strank ter predvsem "lahek" vstop na trg, mimo vseh pravil, ki veljajo za njih. Uber vidijo kot konkurenco, ki je v prednosti, saj lahko počne, kar želi.
Uber se na te očitke večinoma ne ozira, saj svoj prevozni imperij širi dalje. Na svoji spletni strani imajo objavljenih kopico ponudb za službo, svojo prisotnost pa bodo v prihajajočem letu gradili tudi v srednji in vzhodni Evropi.
Volja uporabnikov močnejša?
A Uber ni edino podjetje, ki vstopa na ustaljen trg tradicionalnih storitev. Tudi Air BNB izkorišča moč množic in demokratičnost novih tehnologij in s tem ob živce spravlja hotelirje. Vsaka revolucija zahteva čas – tradicionalnim šoferjem in hotelirjem seveda ni v interesu, da nekdo spodkopava njihov (do zdaj) neprebojni poslovni model. Še močnejša od Uberjevih silnih milijard je bržkone volja uporabnikov, ki tipično do storitev pridejo po nižjih cenah in brez posrednika – volja, ki jo regulator težko zajezi.
1
