Nedelja, 31. 10. 2021, 15.58
3 leta, 1 mesec
G20: o omejitvi globalnega segrevanja in carinah na jeklo in aluminij
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
1
Mario Draghi je izrazil ponos na dosežene rezultate na področju boja proti podnebnim spremembam.
Voditelji dvajsetih gospodarsko najpomembnejših držav (G20) so ob koncu dvodnevnega srečanja v Rimu potrdili zavezo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, ni pa jim uspelo doseči dogovora glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. So pa voditelji potrdili dogovor o minimalnem davku od dobičkov globalnih korporacij.
Ena pomembnejših tem zasedanja pred začetkom podnebne konference ZN v škotskem Glasgowu je bil boj proti podnebnim spremembam. Voditelji so potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven. Pri tem pa se jim ni uspelo dogovoriti o doseganju ničelnih neto toplogrednih izpustov do leta 2050.
"Ohranjanje cilja 1,5 stopinje Celzija na dosegu roke bo zahtevalo bistvena in učinkovita dejanja in zaveze vseh držav, pri čemer je treba upoštevati različne pristope," piše v končni izjavi. Pozvali so k pripravi jasnih nacionalnih načrtov, v katerih bodo dolgoročni cilji usklajeni s kratko- in srednjeročnimi cilji ter tudi z mednarodnim sodelovanjem in podporo.
Današnja zaveza je v primerjavi s tisto v pariškem podnebnem sporazumu iz leta 2015 precej večja. Tedaj so se na podnebni konferenci dogovorili, da naj bi države globalno segrevanje omejile na precej pod dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in si prizadevale za njegovo omejitev na 1,5 stopinje Celzija. Trenutno zastavljeni prostovoljni nacionalni cilji sicer vodijo proti 2,7 stopinje Celzija.
Neskladni glede podnebne nevtralnosti
Se pa voditeljem ni uspelo uskladiti glede podnebne nevtralnosti do leta 2050. Skupna izjava govori zgolj o tem, da bi ničelno stopnjo neto toplogrednih izpustov dosegli do ali okoli sredine stoletja.
Po drugi strani so se strinjali, da bodo do konca tega leta končali financiranje novih termoelektrarn na premog v tujini.
Nekateri so bili z izidom srečanja zadovoljni, drugi ne
Odzivi na doseženo po zasedanju so bili mešani. Gostitelj srečanja, italijanski premier Mario Draghi, je izrazil ponos glede doseženih rezultatov na področju boja proti podnebnim spremembam. Dogovor je za uspeh označila tudi nemška kanclerka Angela Merkel, medtem ko generalni sekretar ZN Antonio Guterres srečanje zapušča razočaran, a ohranja upe za konferenco COP26, ki se je prav danes začela v Glasgowu.
Tudi v nevladnih okoljskih organizacijah so bili do končne izjave kritični. Po njihovem mnenju je izjava "šibka, manjka pa ji tudi ambicioznosti in vizije", so povedali v organizaciji Greenpeace.
Dosegli dogovor v sporu glede ameriških carin na uvoz jekla in aluminija iz Unije
Ameriška ministrica za trgovino Gina Raimondo je pojasnila, da bo dogovor "ohranil določene pravice do carin, a obenem omogočil uvoz omejene količine evropskega jekla in aluminija v ZDA", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Mora pa biti jeklo, ki je uvoženo v ZDA, v celoti proizvedeno v Evropi.
Po navedbah virov blizu pogajanj bi lahko brez carin iz EU v ZDA uvozili 4,4 milijona ton jekla. To je toliko kot pred uvedbo carin junija 2018.
"Pričakujemo, da bo ta dogovor omogočil določeno sprostitev v dobavnih verigah in prispeval k določenemu znižanju stroškov, s tem ko bomo odpravili 25-odstotne carine in povečali obseg uvoza," je povedala Raimondova v luči motenj v proizvodnji in distribuciji ključnih proizvodov, ki so povezane s pandemijo covid-19.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dogovor označila za mejnik v odnosih med stranema, predsednik ZDA Joe Biden pa, da gre za novo obdobje v odnosih.
1