Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v tožbi nemškega državljana libanonskega rodu Haleda al Masrija proti Makedoniji razsodilo v prid tožnika in mu prisodilo 60.000 evrov.
Haled Al Masri je Makedonijo tožil, ker so ga tam priprli in mučili ter ga nato izročili ameriški Cii, ki ga je prepeljala v Afganistan. Danes 49-letnega al Masrija iz nemškega Ulma je policija aretirala na meji ob prihodu v Makedonijo 31. decembra 2003. Več tednov so ga zasliševali in mučili v nekem skopskem hotelu, nato pa so ga predali agentom ameriške obveščevalne agencije Cia. Ti so ga zaradi domnevnih povezav s teroristično mrežo Al Kaida omamljenega prepeljali v Afganistan.
Štiri mesece mučenja v Afganistanu
Kar štiri mesece je bil zaprt v skrivnem zaporu v Kabulu, kjer so ga še naprej zasliševali, mučili in zlorabili. Ko so se odločili, da je očitno nedolžen, so ga preko Albanije vrnili v Nemčijo in izpustili. V Afganistanu je al Masri med drugim dvakrat gladovno stavkal. Stikov z nemškimi diplomati mu niso dovolili. Po vrnitvi domov je al Masri začel iskati pravico pred sodišči in njegov primer je v Nemčiji pred osmimi leti vzbudil veliko zanimanje in zgražanje. Njegova ugrabitev je bila potrjena v okviru preiskave Sveta Evrope o tajnih priporih Cie v Evropi ter je bila tudi del preiskave Evropskega parlamenta in nemškega parlamenta, ki sta potrdili njegove trditve.
Makedonija in ZDA zanikali krivdo
Kljub temu je tožbo, ki jo je v njegovem imenu proti ZDA leta 2005 vložila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ameriško pravosodje zavrnilo v imenu zaščite državnih skrivnosti in interesov nacionalne varnosti. Njegov primer je obravnavalo tudi nemško tožilstvo, ki je leta 2007 izdalo zaporne naloge za več neimenovanih agentov Cie, a do aretacij ni nikoli prišlo. Poleg tega je al Masri leta 2008 v Makedoniji kazensko ovadil tamkajšnje oblasti, a je makedonsko tožilstvo ovadbo zavrglo zaradi pomanjkanja dokazov. Makedonske oblasti so vztrajale, da je bil al Masri aretiran zaradi suma potovanja z lažnimi dokumenti, po zaslišanju pa so ga izpustili in je odšel čez mejo na Kosovo.
Nekdanji makedonski notranji minister potrdil al Masrijeve navedbe
A v postopku pred sodiščem v Strasbourgu je leta 2010 svojo izjavo podal Hari Kostov, makedonski notranji minister v času al Masrijevega pridržanja. V njej je potrdil, da so al Masrija aretirali na podlagi mednarodne tiralice, izdane v ZDA, ga dlje časa zadrževali ter nato predali agentom Cie, ki so ga odpeljali iz države. Sodišče je razsodilo, da je Makedonija kriva kršitev več členov evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin - člena tri, ki prepoveduje mučenje, člena pet o pravici do svobode in varnosti, člena osem o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter člena 13 o pravici do učinkovitega pravnega sredstva.
Zgodovinska odločitev sodišča
Odločitev sodišča sta kot "zgodovinsko" pozdravila Amnesty International (AI) in Mednarodni odbor pravnikov (ICJ). "Makedonija ni sama. Številne druge evropske vlade so bile v skrivnem pajdaštvu z ZDA" pri tajnih zaporih Cie v tretjih državah in mučenju zapornikov, sta obenem sporočili omenjeni organizaciji. Strokovnjakinja AI je še menila, da gre za "pomemben korak k ugotavljanju odgovornosti za evropsko soudeležbo pri mučenju". Tudi predsednik Parlamentarne skupščine SE Jean-Claude Mignon je razsodbo pozdravil in jo prav tako označil za zgodovinsko. Gre namreč za prvo obsodbo Ciine prakse izročanja in skrivnih zaporov s strani kakega mednarodnega sodišča, je spomnil. Kot je še poudaril, je sodišče danes jasno odločilo, da so tovrstne prakse huda kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah.
3
