Evropa v vse hujšem socialnem položaju

Grčija, ki jo je kriza najhuje prizadela, se že peto leto zapored spopada s krčenjem gospodarstva. Od začetka krize se je povprečna grška plača zmanjšala za 20 odstotkov, grška centralna banka pa ocenjuje, da se bo ta delež že do konca tega leta povečal na 25 odstotkov. Grške šole in bolnišnice imajo vedno večje težave z normalnim delovanjem, brezposelnost je 20-odstotna. Vse več brezdomcev in javne kuhinje pa so postali vidni deli grškega vsakdana. Španija ni v nič bolj zavidljivem položaju. Prav nasprotno, brezposelnost v Španiji se je od leta 2006, ko je bila z 8,5 odstotka blizu evropskega povprečja, do danes praktično potrojila in s 24,3 odstotka pomeni najvišjo stopnjo brezposelnost v Evropski uniji. Tako je brezposeln že vsak četrti Španec, prav toliko pa jih tvega revščino in socialno izključenost. Množična brezposelnost je značilna tudi za večino drugih evropskih držav.

Evropsko gospodarstvo se vse bolj krči

Štiri leta po začetku najhujše ekonomske krize v Evropi od konca druge svetovne vojne celotna celina še naprej doživlja neprekinjeno krčenje gospodarske rasti. Zadnji podatki Eurostata razkrivajo, da so se od letošnjega aprila do junija gospodarstva 17 držav, članic evroobmočja, skrčila za dodatnega 0,2 odstotka v primerjavi s prvim tromesečjem letošnjega leta. V primerjavi z enakim obdobjem lani je recesija že 0,4-odstotna. Stopnja brezposelnosti je dosegla rekordnih 11,2 odstotka.

Celo nemški gospodarski motor, ki imel v drugem četrtletju še 0,3-odstotno gospodarsko rast, kaže znake ohlajanja. Zaradi varčevalni ukrepov po vsej Evropi in upadanja azijskih trgov je samo vprašanje časa, kdaj bo tudi Nemčija na svoji koži občutila vso moč recesije. V zadnjem času so tako Nemci že doživeli zaprtje in bankrote določenih večjih podjetij, rast v drugem četrtletju pa ni imela spodbudnega učinka za trg delovne sile.

Velika večina preostalih evropskih držav se medtem trudi, da bi ostala nad gladino, ali pa se potaplja še globlje v recesijo. Francija v zadnjih devetih mesecih tako ni zaznala praktično nikakršne rasti, napovedani proračunski rezi pa bodo imeli še dodaten negativen učinek na okrevanje gospodarstva. Po napovedih predsednika Hollanda se bo njegova socialistična stranka v naslednjem letu zavzela za 33-milijardno zmanjšanje deficita v javnem sektorju. Po zadnjih podatkih Eurostata je do izrazitega krčenja gospodarstva v zadnjem četrtletju prišlo v Grčiji, Italiji, Španiji, Belgiji in na Finskem. Prve tri države so bile deležne tudi strogih varčevalnih ukrepov, zaradi katerih je njihov socialni položaj vse težji.

Najbolj dramatično recesijo doživlja Grčija, za katero so lanskega februarja za letošnje leto napovedali 4,5-odstotno krčenje gospodarstva, a zdaj postaja vse bolj jasno, da bo ta številka bližje sedmim odstotkom. Portugalska, ki je po gospodarskih meritvah druga najslabša, doživlja 1,2-odstotno recesijo, istočasno z izdanimi podatki Eurostata pa je portugalski statistični urad oznanil, da so v državi izmerili rekordno, 15-odstotno brezposelnost.

Vedno hujša je tudi bančna kriza

Skupaj s krčenjem evropskega gospodarstva pa se poglablja tudi kriza bančnega sistema evroobmočja. Do konca lanskega leta so evropske banke tako akumulirale že za več kot bilijon evrov tako imenovanih slabih terjatev. V zadnjih dveh letih je Evropska centralna banka namreč spodbujala kupovanje slabih dolgov zadolženih južnih ekonomij evroobmočja in na začetku letošnjega leta ponudila bilijon evrov poceni posojil, namenjenih takšnim nakupom. Slabi dolgovi so se od leta 2008 že podvojili, najhitreje pa so rasli v Italiji, Španiji in Grčiji. V zvezi s tem je predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso lanskega septembra priznal: "V zadnjih treh letih so države članice – moral bi reči davkoplačevalci – finančnemu sektorju omogočile in zagotovile pomoč v višini 4,6 bilijona evrov."

Najhujša je brezposelnost med mladimi

Brezposelnost, še posebej brezposelnost mladih, je trajna in vedno bolj pereča tema vse od začetka krize. V Španiji brezposelnost med mladimi znaša neverjetnih 50 odstotkov, v Grčiji 46 odstotkov, na Portugalskem in v Italiji pa je 30-odstotna. Zaradi tega Evropo preveva vse hujši pesimizem in po zadnjih raziskavah je kar 80 odstotkov Evropejcev pesimističnih glede zaposlitvenih perspektiv v njihovem okolju. Ti odstotki so še veliko bolj drastični v zaradi krize najbolj prizadetih državah. V Grčiji je tako kar 96 odstotkov ljudi prepričanih, da je to težak, če ne kar nemogoč čas, da bi v svoji državi našli službo.

Ti podatki so skrb vzbujajoči in kažejo na velik brezup. Ta je danes značilen za mlado generacijo, ki je najbrž prva po koncu druge svetovne vojne, ki ima slabše možnosti kot njihovi starši. Obljube o dobrem življenju kot nagradi za priden in zavzet študij so z začetkom krize izpuhtele v zrak in za mnoge je boj za golo preživetje postal edini življenjski cilj. Vedno številčnejši so tudi primeri tridesetletnikov, ki se selijo nazaj k svojim staršem, saj preprosto ne zmorejo več plačevati najemnine ali kredita.

S trebuhom za kruhom

Kriza pa ima presenetljive posledice tudi za migracije delovne sile, kajti če je še po argentinskem bankrotu leta 2001 ogromno Argentincev srečo iskalo v Španiji, se danes migracije dogajajo v nasprotni smeri.

Tudi Portugalci iščejo priložnosti v svojih nekdanjih kolonijah, še posebej priljubljena sta Mozambik in Angola. V drugi se je leta 2002 končala četrt stoletja dolga državljanska vojna in od takrat naprej v državi opažajo gospodarsko rast v dvomestnih številkah. Po podatkih OECD-ja je samo v letu 2011 v Angolo odšlo okrog 70.000 Portugalcev, kar predstavlja nezanemarljiv delež glede na to, da ima Portugalska 10,5 milijona prebivalcev.

Od leta 2009 tudi na Irskem opažajo več odhodov lastnih prebivalcev kot prihodov tujcev. Večina Ircev odide v Avstralijo in na Novo Zelandijo, samo lani jih je domovino zapustilo več kot 40.000. Morda nekoliko ironično, pa vendar, večina Grkov se seli in priložnosti išče v Nemčiji. Tako drastično izseljevanje pomeni slabe napovedi za prihodnost stare celine. Kajti tudi takrat, ko bo enkrat konec krize in bo potrebna gospodarska obnova, mladih, ki bi morali biti njena gonilna sila, že dolgo ne bo več v bližini.