Ponedeljek, 4. 11. 2024, 11.00
11 ur, 1 minuta
Evropa, pripravi si zaloge hrane!
Na zaloge hrane za primer najhujšega je treba pravočasno misliti v vsakem primeru, v trenutnih turbulentnih razmerah pa še toliko bolj. Prebivalci Evropske unije bi si morali zagotoviti zaloge za nujne primere v primeru izbruha vojne ali druge večje nesreče, svetuje najnovejše poročilo o civilni in vojaški pripravljenosti Evrope, ki ga je objavil nekdanji finski predsednik Sauli Niinistö v vlogi posebnega svetovalca predsednika Evropske komisije, poroča revija Newsweek.
Niinistö v poročilu ugotavlja, da EU ni bila pripravljena niti na pandemijo covid-19 niti na rusko agresijo na Ukrajino in da mora preiti "od odziva k proaktivni pripravljenosti".
Svetovalec tako poziva evropske oblasti, naj svetujejo gospodinjstvom, naj poskrbijo, da bodo v primeru izrednih razmer samooskrbna najmanj 72 ur. Državam članicam svetuje, naj svojim državljanom med drugim zagotovijo smernice o ustvarjanju zalog, evakuacijah in dostopu do nujnih storitev.
Raziskava, navedena v poročilu, opisuje različne osnovne potrebščine za gospodinjstva v nujnih primerih, vključno z zalogami hrane, pijače in zdravil, svetilko in radiem na baterije.
Poročilo med drugim svari pred grožnjo agresije
Namen poročila je pripraviti državljane EU na izredne razmere, od morebitne pandemije do ekstremnih vremenskih razmer ali oboroženega napada. V spominu je še obdobje pandemije covid-19, ko je zaradi nenadne nakupovalne mrzlice in ustvarjanja zalog prišlo do pomanjkanja nekaterih izdelkov.
Čeprav poročilo ne navaja ruske agresije kot edine možne grožnje, jo navaja kot glavno, poudarja Newsweek. In četudi grožnjo ruske agresije najbolj čutijo njene neposredne sosede, bi kakršnokoli dejanje Rusije proti državi članici EU vplivalo na vseh 27 držav povezave.
"Ozemeljska celovitost in politična neodvisnost vsake države članice sta neločljivo povezani s celovitostjo drugih držav članic in EU kot celote," piše v poročilu, ki še navaja, da bi moralo biti opolnomočenje državljanov v "jedru" celovite strategije pripravljenosti in da bi morala Unija ozaveščati in spodbujati prebivalstvo k samooskrbnemu vedenju.
Poleg tega poročilo predlaga tudi druge vseevropske ukrepe, denimo, da se vsaj 20 odstotkov celotnega proračuna nameni krepitvi varnosti in pripravljenosti na krize. Predlaga tudi načrt za večjo izmenjavo obveščevalnih podatkov med državami EU.
Kot so še zapisali, je bilo poročilo na 165 straneh v sredo predstavljeno predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.