Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
1. 10. 2013,
20.54

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Torek, 1. 10. 2013, 20.54

8 let

ESM – rešilni jopič za bankrotirane države

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Slovenijo vse pogosteje omenjajo kot tisto državo, ki bo naslednja zaprosila za pomoč iz Evropskega reševalnega mehanizma (ESM), ta je bil razglašen za ključno orožje v boju s krizo.

Od začetka julija letos je ESM edini evropski reševalni sklad, ki je zamenjal dva prejšnja začasna evropska sklada za financiranje – EFSF (Začasni mehanizem za reševanje evra) in EFSM (Evropski finančni stabilizacijski mehanizem). Po skoraj dveh letih priprav je pogodba o ESM začela veljati 27. septembra lani, zaživel pa je 8. oktobra lani.

ESM ima 700 milijard evrov odobrenega kapitala in za 500 milijard evrov posojilne zmožnosti. Kapital je razdeljen na vplačane delnice in delnice na vpoklic. Začetna skupna nominalna vrednost vplačanih delnic je 80 milijard evrov, odobrenega kapitala na vpoklic pa je 620 milijard evrov.

Največ v ESM prispeva Nemčija – 27 odstotkov ali 190 milijard, sledi Francija s petino ali 143 milijardami, nato Italija z 18 odstotki ali 125 milijardami in Španija z 12 odstotki ali 83 milijardami. Delež Slovenije v razdelitvenem ključu za vpis kapitala v ESM je 0,428 odstotka ali 2,99 milijarde evrov. V ESM bo morala naša država skupaj vplačati 342 milijonov evrov, oktobra lani je že plačala 137 milijonov.

Vplačani kapital so oziroma bodo članice prispevale v petih obrokih po 16 milijard evrov. Prva dva – 32 milijard – so morale vplačati v 15 dneh po začetku veljavnosti pogodbe, druga dva letos, zadnjega pa v prvi polovici leta 2014.

ESM lahko državam v evroobmočju pomaga na pet načinov: s posojili (t. i. Sovereign Bailout Loan), z dokapitalizacijo bank prek posojil vladam, s preventivno posojilno pomočjo ter s kupovanjem obveznic na primarnem in sekundarnem trgu državnih dolžniških vrednostnih papirjev.

Prošnja za pomoč prvi korak Posojila iz ESM so namenjena državi v težavah neposredno iz mednarodne organizacije. Pomoč iz sklada lahko dobi samo 17 članic evroobmočja. Članica mora za pomoč zaprositi in dokazati, da je izčrpala vsa druga sredstva in da je sposobna posojilo vrniti. Ko članica izpolni ta nujni korak, minejo trije ali štirje tedni za pripravo programa.

Po potrditvi programa mine še nekaj dni, da pomoč izplačajo. Posojila iz ESM so namenjena neposredno državi v težavah in ne povečajo njenega javnega dolga. Vsako finančno pomoč spremljajo pogoji, primerni obliki pomoči (pri dokapitalizaciji bank se bodo na primer nanašali na finančni sektor, v primeru splošnih posojil pa bodo širši).

Od marca 2013 je prvi pogoj za pomoč iz ESM ratifikacija fiskalnega pakta, kar je Slovenija že naredila. Nad izvajanjem pogojev bedijo Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF).

Pogoji za neposredno dokapitalizacijo bank 1. Neposredna dokapitalizacija bank bo mogoča šele, ko bo deloval prvi steber bančne unije, enotni evropski bančni nadzor, kar naj bi se zgodilo jeseni 2014. 2. Neposredna dokapitalizacija bo odobrena v primerih, ko država ne zmore sama zagotoviti svežega kapitala, ne da bi s tem ogrozila lastno javnofinančno vzdržnost oziroma svoj dostop do trga, oziroma če banki kapitalskih zahtev enotnega evropskega nadzornika ne bo uspelo uresničiti z zasebnimi viri. 3. Neposredna dokapitalizacija le, če bo potrebna za ohranjanje finančne stabilnosti območja evra ali določene države. 4. Namenjena je le tistim bankam, ki se bodo lahko postavile na lastne noge s svežim kapitalom in prestrukturiranjem. Zeleno luč da Evropska komisija, ki preveri skladnost pomoči s pravili o državnih pomočeh. 5. Neposredna dokapitalizacija se izvede po tem, ko sta izpeljana natančen in celovit skrbni pregled aktive ter strog obremenitveni test.

Za neposredno dokapitalizacijo bank je na voljo do 60 milijard evrov, po potrebi bo lahko evroskupina na novo proučila ustreznost te številke.

Prvi mož ESM Nemec Klaus Regling ESM je podobno kot na primer IMF medvladna organizacija. Sedež ima v Luksemburgu. Ima svet guvernerjev – finančnih ministrov držav v območju evra. Najpomembnejše odločitve, ki se nanašajo na pomoč članici in na kapital mehanizma, sprejemajo s soglasjem. ESM ima še svet direktorjev. Ta imenuje izvršnega direktorja s petletnim mandatom, ki ga je mogoče podaljšati enkrat. Direktor, trenutno je to Nemec Klaus Regling, je odgovoren za dnevno upravljanje mehanizma.

ESM bo imel tudi rezervni sklad, kamor se bodo stekali dobiček od poslovanja mehanizma in finančne sankcije, predvidene v primeru kršenja proračunskih in makroekonomskih pravil.

Ne spreglejte