Sobota, 8. 7. 2023, 7.33
9 mesecev, 3 tedne
500. dan vojne v Ukrajini
Nekdanji ruski predsednik Bidna označil za "umirajočega dedka"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,87
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je danes namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije, se je odzval na odločitev ZDA, da Ukrajini dobavijo kasetno strelivo. Ameriškega predsednika Joeja Bidna je označil za "umirajočega dedka" in dejal, da bi vstop Ukrajine v Nato pomenil tretjo svetovno vojno.
21.31 Nekdanji ruski predsednik Bidna označil za "umirajočega dedka", ki bo povzročil tretjo svetovno vojno
17.05 Rusija odločitev ZDA o dobavi kasetnih bomb Ukrajini označila za dejanje iz obupa
14.16 V ruskem obstreljevanju na vzhodu Ukrajine umrlo šest ljudi
10.10 Zelenski ob 500. dnevu vojne v Ukrajini objavil posnetek s Kačjega otoka
8.33 Erdogan: Ukrajina si zasluži članstvo v Natu
7.15 ZDA uničile zaloge kemijskega orožja
21.31 Nekdanji ruski predsednik Bidna označil za "umirajočega dedka"
Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je danes namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije, se je odzval na odločitev ZDA, da Ukrajini dobavijo kasetno strelivo. Ameriškega predsednika Joeja Bidna je označil za "umirajočega dedka" in dejal, da bi vstop Ukrajine v Nato pomenil tretjo svetovno vojno.
"Zdaj, ko je izčrpal vse vire, obljublja grozne napade in v Kijev znova vabi neonaciste s perspektivo Nata, katere uresničitev pomeni tretjo svetovno vojno," je zapisal na svojem profilu na Telegramu. Vprašal se je, zakaj Biden to počne. "Najlažje je misliti, da je to usmeritev kateregakoli ameriškega voditelja in globoke ameriške vlade: dominirati in omejevati druge države. Še posebej trdovratne, kot je naša. Lahko tudi rečete, da gre za bolnega starca, ki ima hudo demenco in ne ve, kaj dela," je zapisal.
In sklenil: "Morda pa se je umirajoči dedek, obseden z nezdravimi fantazijami, odločil oditi, povzročiti jedrski armagedon in s seboj na oni svet odpeljati polovico človeštva."
17.05 Rusija odločitev ZDA o dobavi kasetnih bomb Ukrajini označila za dejanje iz obupa
Odločitev Washingtona, da Kijevu dobavi kasetno strelivo, je dejanje obupa ob neuspehu ukrajinske protiofenzive, ki ne bo imelo nobenega vpliva na kampanjo ruskih sil v Ukrajini, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Do odločitve so bili kritični tudi nekateri evropski voditelji.
"Najnovejše čudežno orožje, na katerega stavita Washington in Kijev, ne da bi pomislila na resne posledice, ne bo imelo nobenega učinka na posebno vojaško operacijo v Ukrajini," je dejala tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova. Dodala je, da odločitev kaže na "agresivno protirusko usmeritev ZDA, katere cilj je čim bolj podaljšati konflikt v Ukrajini", ukrajinske obljube o odgovorni uporabi spornega streliva pa je označila za ničvredne.
Več humanitarnih organizacij je ostro obsodilo odločitev ZDA, da Ukrajini dobavi kasetno strelivo. To so bombe in rakete, sestavljene iz številnih manjših bomb, ki se, potem ko po izstrelitvi z letal ali iz topov eksplodirajo v zraku, raztrosijo po več sto metrov širokem območju. Ker mnoge ne eksplodirajo takoj, predstavljajo veliko grožnjo civilnemu prebivalstvu še dolgo po koncu konfliktov. Tudi v vojaških krogih so številni prepričani, da je kasetno strelivo zastarelo in nemoralno.
Od začetka vojne v Ukrajini so tudi Združeni narodi večkrat opozorili na sporno rabo kasetnih bomb, pri čemer so opozorili, da jih uporabljata obe strani. Niti Rusija niti Ukrajina nista podpisnici konvencije o prepovedi kasetnega streliva iz leta 2008, ki prepoveduje proizvodnjo ali uporabo kasetnega streliva in odvrača od njegove uporabe. Podpisale je niso niti ZDA.
V številnih delih sveta je kasetno strelivo sicer prepovedano. Na vprašanje o njegovem stališču do odločitve ZDA je britanski premier Rishi Sunak poudaril, da je Združeno kraljestvo ena od 123 držav, ki so podpisale konvencijo, poroča britanski BBC. Predsednik ZDA Joe Biden je sicer priznal, da je bila oskrba Ukrajine z orožjem težka odločitev, poroča AFP.
Tudi španska ministrica za obrambo Margarita Robles je bila kritična do odločitve ameriške vlade in dejala, da se je njena država trdno zavezala, da določenih vrst orožja in bomb ne bodo poslali v Ukrajino. "Ne kasetnim bombam in da legitimni obrambi Ukrajine," je dodala.
V številnih delih sveta je kasetno strelivo prepovedano.
14.16 V ruskem obstreljevanju na vzhodu Ukrajine umrlo šest ljudi
V ruskem obstreljevanju mesta Liman v regiji Doneck na vzhodu Ukrajine je bilo davi ubitih najmanj osem ljudi, 13 pa ranjenih, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočilo ukrajinsko notranje ministrstvo.
"Okoli 10. ure dopoldne so Rusi z več raketometi zadeli mesto," je v objavi na družbenih omrežjih sporočil guverner regije Pavlo Kirilenko. V napadu sta bili poškodovani hiša in trgovina, je še povedal Kirilenko in dodal, da so na prizorišču aktivni tako policisti kot reševalci, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Liman, ki je pomembno železniško vozlišče, so kmalu po lanskem začetku invazije na Ukrajino zavzele ruske sile, nato pa ga je oktobra ponovno zavzela ukrajinska vojska. Ukrajina je ta teden poročala o ruskih ofenzivnih operacijah na tem območju.
Ukrajinske sile so prejšnji mesec začele protiofenzivo, da bi ponovno zavzele ozemlje pod ruskim nadzorom na vzhodu in jugu države. Zaradi močnih ruskih obrambnih linij so po več kot mesecu dni ponovno zavzele le nekaj sto kvadratnih kilometrov in približno deset vasi.
V mestu Oleški na jugu Ukrajine, ki je pod ruskim nadzorom, je medtem uslužbenec reševalne službe po navedbah ruske tiskovne agencije Tass dejal, da sta bila ponoči v ukrajinskem ognju ubita dva civilista.
10.10 Zelenski ob 500. dnevu vojne v Ukrajini objavil posnetek s Kačjega otoka
Kačji otok v Črnem morju na jugu Ukrajine je ob začetku ruske invazije postal simbol ukrajinskega upora, potem ko je ruska križarka Moskva takrat zahtevala predajo ukrajinskih vojakov, nameščenih na otoku.
500 days of full-scale war.
— tsua (@tsologoub) July 8, 2023
Snake Island.The free island of free 🇺🇦
I am grateful to everyone who fought here against the occupiers.We commemorate the heroes who gave their lives in this battle, one of the most important during the full-scale war.
Zelenski visits Snake Island🇺🇦 pic.twitter.com/aj82Ys7gh8
V odgovor je takrat nek ukrajinski vojak dvignil srednji prst, gesta pa je bila pospremljena s sporočilom ukrajinske vojske: "Ruska vojaška ladja, j*** se." V čast ukrajinskim vojakom, ki so jih ruske sile zajele na otoku, potem ko se niso hoteli predati, je ukrajinska pošta aprila lani izdala tudi posebno spominsko znamko. Junija lani so nato ukrajinske sile ponovno zavzele Kačji otok.
Zelenski se je sicer v petek pozno zvečer še vedno mudil v Istanbulu na pogovorih s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, ki je podprl ukrajinska prizadevanja za vstop v zvezo Nato. Govorila sta tudi o možnostih za podaljšanje sporazuma o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, ki se izteče 17. julija.
8.33 Erdogan: Ukrajina si zasluži članstvo v Natu
"Ukrajina si nedvomno zasluži članstvo v Natu," je dejal Erdogan na skupni novinarski konferenci z Zelenskim v Istanbulu. Ukrajinski predsednik, ki naj bi se prihodnji teden udeležil vrha Nata v Vilni, se je turškemu kolegu zahvalil za podporo.
Zelenski je v petek dejal, da Ukrajina pričakuje uradno povabilo, naj se pridruži Natu, vendar so ZDA omejile njegovo upanje na hiter pristop Ukrajine k zavezništvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je namreč v petek dejal, da bo vrh v Vilni "pomemben trenutek na ukrajinski poti k članstvu v Natu", vendar mora Ukrajina "pred tem narediti še nekaj korakov".
Zelenski in Erdogan sta govorila tudi o sporazumu o izvozu ukrajinskega žita prek Črnega morja, ki sta ga Ukrajina in Rusija sklenili lani poleti ob posredovanju Turčije in ZN. Erdogan je izrazil upanje, da bo sporazum, ki naj bi se iztekel 17. julija, po pogajanjih z Rusijo podaljšan za tri mesece.
Erdogan je predlagal, da bi sporazum lahko podaljšali še za dve leti, in dodal, da bo to vprašanje izpostavil v pogovorih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njegovim načrtovanim obiskom v Turčiji prihodnji mesec. K podaljšanju sporazuma so pozvali tudi v ZN.
7.15 ZDA uničile zaloge kemijskega orožja
"S ponosom sporočam, da so ZDA varno uničile svojo zadnjo zalogo kemičnega orožja in nas pripeljale korak bližje svetu brez te groze," je v pisni izjavi v petek sporočil ameriški predsednik Joe Biden.
ZDA so podpisnice konvencije o prepovedi kemičnega orožja, ki jo je senat ratificiral leta 1997 in po kateri morajo vse podpisnice svoje zaloge kemičnega orožja uničiti do 30. septembra letos. Američani so leta uničevali svoje preostale zaloge kemičnega orožja v vojaških skladiščih v Pueblu v Koloradu in Richmondu v Kentuckyju. Leta 2022 je bila v tovarni v Kentuckyju uničena zadnja raketa M55, ki je vsebovala živčni strup VX.
Pred 50 leti so imele ZDA 40 tisoč ton kemičnega orožja. "Kemično orožje je odgovorno za nekatere najbolj grozljive epizode izgube človeških življenj. Čeprav bo uporaba tega smrtonosnega orožja vedno madež v zgodovini, je danes naš narod končno izpolnil svojo obljubo, da se bo znebil svojega arzenala tega zla," je dejal republikanski vodja Mitch McConnell.
