Predlog novele zakona o lokalnih volitvah po mnenju DZ primeren za nadaljnjo obravnavo

DZ je z 51 glasovi za in 22 glasovi proti ocenil, da je predlog novele zakona o lokalnih volitvah primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog novele, ki jo je pripravila vlada, sledi odločbi ustavnega sodišča, z njo pa želijo urediti volilni spor. Obenem vlada predlaga še nekatere spremembe, vezane na volilne postopke in opravila.

Predlog tako predvideva podaljšanje roka za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji iz dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja.

S predlogom se širi krog upravičencev za vložitev tožbe na upravno sodišče in uvaja elektronsko poslovanje sodišča ter obvezno zastopanje po pooblaščencu, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina. Odpravlja se potrditev mandatov članov občinskega sveta, uvaja pa seznanitev občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena izvolitev članov občinskega sveta in župana.

Predlog novele zakona predvideva tudi dopolnitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij. Določa se, da se za predsednika in namestnika občinske volilne komisije imenuje sodnik.

Prav tako zakonske spremembe predvidevajo višja nadomestila predsednikom in tajnikom občinskih volilnih komisij v občinah z več kot 25.000 volilnimi upravičenci na zadnjih rednih lokalnih volitvah.

Sicer pa želi vlada s predlogom tudi poenostaviti volitve v svete ožjih delov občin in spodbuditi večjo participacijo občanov. Kot so pojasnili, se izenačuje potrebno število podpisov podpore za kandidate za člane svetov ožjih delov občin ne glede na njihovo obliko in volilni sistem. Kot volilna enota za volitve v svete ožjih delov občine se določi celotno območje ožjega dela občine. Določa pa se tudi, da politične stranke določajo kandidate za člane ožjih delov občine v skladu s svojimi pravili.

S predlagano novelo zakona se prav tako določa omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam pri izvedbi volilnih opravil, pa tudi pravna podlaga za povezovanje evidenc pri preverjanju zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov in imenovanju volilnih odborov.

Pravniki na mestu predsednika in namestnika občinske volilne komisije?

V koaliciji so predlagane spremembe pozdravili. V Svobodi pa so zagotovili, da so preučili tudi mnenja občinskih združenj ter da bodo vložili tudi nekatera dopolnila k predlogu novele zakona. Predvsem glede predloga, da se za predsednika in namestnika občinske volilne komisije imenuje sodnik. Po mnenju Svobode bi se lahko na to mesto imenovali tudi pravnike, s tem pa se ne bi soočali s pomanjkanjem kandidatov za te funkcije.

Tudi opozicija je bila glede imenovanja sodnikov oz. pravnikov podobnega mnenja. V SDS so poleg tega nasprotovali še predlaganim rešitvam glede volitev v svete ožjih delov občine, saj da bi s tem manjši kraji ostali brez članov v svetih. Menijo, da bi se rok za ugovor podaljšal na tri dni in s tem poenotil z ostalimi volilnimi postopki. Pogrešajo pa predlog, da državljani tretjih držav ne bi imeli aktivne volilne pravice.

V NSi zakonskega predloga novele trenutno ne morejo podpreti, bodo pa o tem razmislili v nadaljnji obravnavi. Pomisleke imajo pri pravici vlaganja pritožb vsakega volivca, saj se bojijo, da bi lahko prihajalo do "medsosedskih sporov". Ob ustanovitvi nove občine pa menijo, da bi se morale volitve opraviti takoj in ne šele na naslednjih rednih lokalnih volitvah.

Predlog novele zakona o voznikih ustavila rdeča luč DZ

Medtem pa so poslanci s 35 glasovi za in 43 glasovi proti zavrnili predlog novele zakona o voznikih, ki ga je v sklopu paketa zakonskih predlogov, vezanih na romska vprašanja, v parlamentarno proceduro vložila NSi. Predlog, ki je kot pogoj za opravljanje vozniškega izpita predvideval končan sedmi razred osnovne šole, je tako končal zakonodajno pot.

V NSi menijo, da oseba, ki v devetih letih ni uspešno končala sedmega razreda osnovne šole, nima ustrezne pismenosti za vključevanje v cestni promet kot voznik, saj se funkcionalna pismenost med teoretičnim in praktičnim preizkusom ne preverja, je v imenu predlagateljev predstavil poslanec NSi Janez Žakelj.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh je v imenu vlade, ki predloga zakona ni podprla, izpostavil, da je trenutno veljavna zakonodaja v skladu z evropskimi predpisi. Posamezna država članica EU sicer ima možnost, da za izdajo vozniških dovoljenj vzpostavi dodaten pogoj, vendar le v primeru, da je ta pogoj predpisan zaradi zagotavljanja večje prometne varnosti, kar mora država podpreti tudi s študijo in opraviti posvetovanje z Evropsko komisijo. Tega predlagatelji niso opravili, je dejal. Ob tem vlada meni, da dodatno pogojevanje izdaje vozniškega dovoljenja ne bi prispevalo k izboljšanje varnosti cestnega prometa, enako stališče pa zavzema tudi večina drugih držav članic EU, je navedel.

V strankah opozicije, NSi in SDS, so izpostavili, da predlog novele zakona temelji na predlogu 11 županov občin jugovzhodne Slovenije, ki poznajo problematiko. Zatrjevali so tudi, da predlog zasleduje cilj večje varnosti v cestnem prometu, pa tudi cilj, da čim več otrok dokončna osnovno šolo.

V strankah koalicije, Svobodi, SD in Levici, so poudarili, da je za opravljanje teoretičnega in praktičnega dela vozniškega izpita določen program, ki predpostavlja določeno stopnjo bralnega in pisnega razumevanja, da kandidati vozniški izpit lahko opravijo. Predpisovanje dodatnega pogoja pa bi lahko privedlo do udeležbe voznikov v cestnem prometu brez vozniškega dovoljenja. Izpostavili so tudi, da bi to za marsikoga pomenilo nezmožnost zaposlitve ter nepoštene ovire za socialno ranljive posameznike.

S tem, ko je zakonodajni predlog prejel rdečo luč poslancev že pri prvi obravnavi, je končal zakonodajno pot.

DZ potrdil novelo zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, novelo zakona o revidiranju in zakon o letalstvu. 

DZ je danes s 50 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ta geodetom z geodetsko izkaznico ponovno omogoča opravljanje določenih dejanj s področja geodezije. Prav tako je DZ z 52 glasovi za in sedmimi proti sprejel novelo zakona o revidiranju. Ta v slovenski pravni red delno prenaša evropsko direktivo s področja poročanja podjetij o trajnosti, ki za podjetja prinaša nove zahteve, ter določbe, ki se nanašajo na predlog zakona o gospodarskih družbah, ki je v zakonodajnem postopku.

Zeleno luč je dobil tudi zakon o letalstvu. Tega so sprejeli s 50 glasovi za in enim proti. Namenjen je zagotavljanju letalske varnosti oz. varnosti zračnega prometa. Vsebinsko je od dosedanjega zakona širši, saj ureja tudi vojaško in policijsko letalstvo.

Novice Sejo DZ nadaljevali brez Urške Klakočar Zupančič

Novice Marta Kos zavrača obtožbe o proruskih stališčih: Gre za očitno manipulacijo

Novice Horvath z zahtevo za revizijo nad sodbo upravnega sodišča o nezdružljivosti funkcij