Nedelja, 31. 1. 2021, 22.13
3 leta, 5 mesecev
Država, ki ji vladata dve ženski
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,17
12
43-letna Kallasova je prva ženska na čelu estonske vlade. Je predsednica Estonske reformne stranke, ki ji Estonci pravijo "veveričja stranka".
Estonija je trenutno edina država na svetu, kjer je tako predsedniški kot premierski položaj v ženskih rokah. Predsednica države je Kersti Kaljulaid, pred dnevi pa je premierka postala Kaja Kallas.
Lahko bi rekli, da je bil Kallasovi dar za doseganje političnih uspehov položen že v zibelko. Njen dedek Eduard Alver je bil leta 1918 eden od ustanoviteljev neodvisne estonske države in prvi šef estonske policije v neodvisni Estoniji.
Premierjeva hči
Njen oče je Siim Kallas, nekdanji guverner Estonske banke (to je estonska centralna banka), soustanovitelj in prvi predsednik Estonske reformne stranke ter estonski premier med letoma 2002 in 2003. Med letoma 2004 in 2014 je bil evropski komisar, najprej za notranjo upravo, nato za promet.
Leta 1977 rojena Kallasova (rodila se je v prestolnici Talin) je najprej diplomirala iz prava, nato pa še magistrirala iz poslovnih ved. Preden je zajadrala v politiko, je bila odvetnica. Leta 2014 je bila na listi Estonske reformne stranke izvoljena za poslanko v Evropskem parlamentu.
Zmagovalka volitev, ki ji ne uspe sestaviti vlade
Na čelo reformne stranke se je zavihtela leta 2018. Na parlamentarnih volitvah, ki so bile marca 2019, je reformna stranka pod njenim vodstvom dobila največ glasov – 28,9 odstotka. V 101-članskem estonskem parlamentu so reformisti dobili 34 sedežev.
Predsednica Estonije je od leta 2016 liberalna konservativka Kersti Kaljulaid. Estonija je tako edina država na svetu, kjer sta tako na čelu države kot vlade ženski. Malce podoben je položaj na Danskem, Novi Zelandiji in Barbadosu. Te države imajo premierke (Mette Frederiksen, Jacinda Ardern in Mia Mottley) hkrati pa sta ženski, v tem primeru monarhinji, formalni voditeljici omenjenih držav – danska kraljica Margareta II. (Danska) in britanska kraljica Elizabeta II. (Nova Zelandija in Barbados).
A Estonski reformni stranki, katere zaščitni znak je veverica (ta gozdna živalica je tudi upodobljena v strankinem logotipu, stranki pa Estonci tudi pogovorno rečejo "veveričja stranka" oziroma oravapartei po estonsko), po volitvah ni uspelo sestaviti vlade.
Vlada levih liberalcev in konservativcev
Vlado je skupaj z nacionalno usmerjenimi konservativci (Ekre) in krščanskimi demokrati oblikovala Estonska sredinska stranka. Na čelu estonske vlade je ostal Jüri Ratas. Ta je bil predsednik vlade od leta 2016, pred tem pa je bil med drugim tudi župan Talina.
Tako sredinska kot reformna stranka sta članici zveze evropskih liberalnih strank Alde. A medtem ko so centristi bolj socialnoliberalno usmerjeni, reformisti bolj zagovarjajo prosti trg. Volivci reformistov so zlasti mladi in izobraženi.
Estonci in Rusi
Za sredinsko stranko zlasti volijo estonski Rusi, medtem ko volivci reformistov prihajajo tako iz vrst estonsko kot rusko govorečih. V Estoniji, ki šteje malce več kot 1,3 milijona prebivalcev, po statističnih podatkih iz leta 2019 etnični Estonci predstavljajo 68,5 odstotka prebivalstva. Največja manjšina so Rusi, ki predstavljajo 24,8 odstotka estonskega prebivalstva.
Ne samo, da je Kallasova prva ženska na čelu estonske vlade, tudi njena vlada ima največ ministric doslej v estonski zgodovini. Morda Estonija pri tem malce posnema Finsko, ki je decembra 2019 dobila tako imenovano žensko vlado. Tako Estonci kot Finci so ugrofinsko govoreč narod, oboji so tudi večinsko protestanti. Leta 1918 se je obema narodoma uspelo izviti iz objema Rusije in ustanoviti lastni državi. A Estonija je neodvisnost izgubila že leta 1940, ko jo je zasedla sovjetska Rdeča armada, medtem ko se je Finski uspelo vojaško ubraniti. Estonija je bila kot Estonska sovjetska socialistična republika del Sovjetske zveze do leta 1991. V času vladavine sovjetskega diktatorja Stalina so številne Estonce deportirali v Sibirijo, med njimi tudi babico in mamo nove estonske premierke.
Rusi oziroma rusko govoreči so naseljeni zlasti v glavnem mestu Talinu (sem so se množično naselili po drugi svetovni vojni), ki je del okrožja Harju, in v okrožju Ida-Viru ob meji z Rusijo. V teh dveh okrožjih je leta 2019 zmagala sredinska stranka.
Sodelovanje sredinske stranke s Putinovo Rusijo
Sredinska stranka, ki je leta 2004 podpisala sporazum o sodelovanju z rusko proputinovsko stranko Enotno Rusijo, velja tudi za estonsko stranko, ki je najbolj obremenjena s korupcijskimi škandali. Eden od teh je tudi povzročil padec Ratasove vlade, kar je Kallasovi omogočilo, da je januarja letos prevzela vodenje vlade.
Kallasova je novo vladno koalicijo sestavila s prej vladajočo sredinsko stranko. Velika koalicija dveh uradno liberalnih strank ima v estonskem parlamentu 59 sedežev, kar ji vsaj na videz omogoča lagodno vladanje do prihodnjih volitev.
Estonska zgodba o uspehu
Estonija, ki je bila dolga desetletja del komunistične Sovjetske zveze, med tako imenovani tranzicijskimi državami velja za veliko zgodbo o uspehu. Po podatkih Svetovne banke je imela Estonija leta 2019 bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v višini 23.660 ameriških dolarjev, kar jo uvršča na 37. mesto na svetu. To je več od Češke in njenih 23.495 dolarjev BDP na prebivalca (39. mesto).
V prestolnici Talin živi več kot 437 tisoč prebivalcev oziroma vsak tretji Estonec. Drugo največje mesto je Tartu, ki šteje skoraj 93 tisoč prebivalcev. V Talinu ustvarijo več kot polovico estonskega BDP. Leta 2008 je bil BDP na prebivalca v Talinu kar 172 odstotkov estonskega povprečja, kar kaže na veliko razliko v razvoju med glavnim mestom in podeželjem. Na fotografiji je staro mestno jedro s cerkvijo Sv. Olafa.
Za primerjavo: Slovenija je bila leta 2019 na lestvici Svetovne banke na 36. mestu s 25.739 dolarji BDP na prebivalca. Estonija, ki jo je ameriški časnik New York Times leta 2005 opisal kot Silicijevo dolino ob Baltskem morju, ima velike možnosti, da v bližnji prihodnosti prehiti Slovenijo in postane gospodarsko najuspešnejša med nekdanjimi socialističnimi državami.
Digitalna e-država ob Baltskem morju
Zunanji opazovalci zlasti hvalijo nesluten estonski tehnološki razvoj po letu 1990. Leta 2000 je takratna estonska vlada razglasila, da je dostop do interneta osnovna človekova pravica (internet je tako kmalu prišel v vsako estonsko gospodinjstvo), leta 2007 je Estonija kot prva država na svetu uvedla elektronske volitve.
Zaradi hitre vsesplošne digitalizacije je Estonija dobila vzdevek e-država oziroma e-Estonija. Leta 2014 je Estonija, ki je med drugim domovina Skypa in TransferWisa, vsem državljanom drugih držav omogočila tako imenovano e-prebivališče oziroma estonsko digitalno državljanstvo. Pridobitev e-prebivališča sicer ne omogoča tudi hkratne samodejne pridobitve pravega estonskega državljanstva ali samodejne pravice do fizičnega vstopa v Estonijo.
Svetovna prestolnica pranja denarja
A za estonsko svetlo digitalno e-zgodbo se je skrivala tudi temnejša plat. Estonija v letih po zlomu socializma ni postala samo baltska Silicijeva dolina, ampak tudi velika baltska pralnica denarja. Leta in leta so estonske podružnice skandinavskih bank (na primer danske Danske bank ali švedske Swedbanke) sodelovale pri pranju denarja sumljivega izvora, zlasti iz Rusije, Azerbajdžana in Moldavije.
Estonija je bila dolga leta pralnica denarja. Estonska podružnica danske Danske bank naj bi med letoma 2007 in 2015 sodelovala pri pranju denarja sumljivega izvora v višini 200 milijard evrov. Podobni očitki md drugim letijo tudi na švedsko Swedbank. Ta naj bi med letoma 2010 in 2016 v Estoniji omogočila do 20 milijard evrov sumljivih transakcij.
Skupaj naj bi v nekaj letih čez banke v Estoniji šlo za okoli bilijon evrov sumljivih transakcij, zaradi česar so nekateri mediji Talin razglasili kar za svetovno prestolnico pranja denarja. Afera estonskega pranja denarja je z vso silovitostjo izbruhnila leta 2018, čeprav so prve informacije o nepravilnostih v javnost curljale že od leta 2015 naprej.
Ruska zasedba Krima in konec estonskega pranja denarja
Pomenljivo je, da se začetek boja proti pranju denarja v Estoniji časovno ujema z zaostritvijo odnosov med Zahodom in Putinovo Rusijo po ruski priključitvi Krima leta 2014.
Še bolj pomenljivo pa je, da so prvi na pranje denarja začeli opozarjati Američani oziroma ameriško pravosodno ministrstvo. Pred tem so estonske oblasti in institucije več kot očitno križem rok opazovale sumljive transakcije, ki so potekale čez Estonijo.
12