Črnogorci bežijo na Zahod

Pred časom je množično preseljevanje prebivalcev Kosova v Zahodno Evropo povzročilo pravi naval na srbsko-madžarsko mejo, ki so jo prečkali ilegalno. V želji po boljšem življenju so Kosovci menili, da bi v Nemčiji lahko zaprosili za azil. Nemčija jih je seveda zavrnila in tok ilegalne migracije je nekoliko zamrl.

Toda zdaj so se začeli množično preseljevati prebivalci severne Črne gore. "Gospodarski položaj, pomanjkanje, nemogoče razmere za življenje in predvsem pomanjkanje perspektive so več tisoč državljanov prisilili v to, da so se odpravili v tujino," je za Večerne novosti dejal črnogorski politik, vodja Socialistične ljudske stranke Srđan Milić.

Prodali krave in odšli v neznano Po podatkih nevladnih organizacij se je namreč v zadnjih treh mesecih s severa države izselilo več kot 3.500 ljudi, večinoma mladih družin muslimanske veroizpovedi. Samo iz Bijelog Polja je v Nemčijo odpotovalo več kot 1.500 ljudi, vsi pa so zdaj nastanjeni v istem kraju Gorleben v bližini Hannovra. Odpotovala je na primer vsa družina dvanajstih članov. Podjetja poročajo o tem, da jih je zapustilo tudi do 50 delavcev. Nevladna organizacija Euromost poroča, da je v zadnjem tednu odpotovalo še 700 državljanov. Še bolj množično izseljevanje pričakujejo ob koncu šolskega leta, saj naj bi številne družine čakala, da otroci končajo razred, nato pa naj bi odšle.

Potujejo organizirano, z avtobusi do Novega Pazarja in nato naprej proti Evropi. Turistične agencije poročajo o zasedenih prav vseh avtobusih, tako da vsakodnevno dodajajo nove prevoze. Svoj lonček v poslu pa želijo pristaviti tudi prevozniki iz Srbije, ki so že začeli ponujati vozovnice v Evropo za 60 evrov na osebo.

Tri sestre družine Tahirović so na primer novinarjem Radia Svobodna Evropa zaupale, da so za vozovnice plačale 120 evrov in da je denar družina dobila tako, da so prodali krave. "Nimamo dela. Gremo v azil. Slišale smo, da lahko tam dobimo delo. Gremo, pa bomo videle, kaj nam bo namenil Bog, saj nimamo podatkov o tem, kam gremo. Doma nimamo niti za kruh," je dejala ena od sester, starih od 20 do 30 let.

Na istem avtobusu je bila tudi štiričlanska družina iz Rožaje, ki je odšla v Nemčijo, ker so ji v Črni gori ukinili socialno pomoč, starši pa so brezposelni. "Gremo na boljše. Vse bo bolje, kot je zdaj tukaj. Nekje moramo najdi delo," je dejal oče. Denar za pot so si sposodili.

Vlada zanika težave Zaradi izseljevanja so najbolj zaskrbljeni v nevladnih organizacijah in lokalni politiki. "Pozivam državljane, da ne zapuščajo svojih ognjišč, temveč s protesti dvignejo glas proti slabemu stanju v državi," je prebivalce pozval predsednik lokalnega odbora delavske stranke Dragan Radović. Bijelo Polje je sicer mesto z največjo stopnjo brezposelnosti v državi.

Ne nazadnje se je na opozorila o množičnem izseljevanju odzvala tudi črnogorska vlada. "Ne gre za alarmantno stanje, ki bi zahtevalo takojšnje ukrepanje. Še naprej bomo spremljali dogajanje, in če bo potrebno, ukrepali," je dejal črnogorski premier Milo Đukanović. Lokalni politiki pa opozarjajo, da mora vlada nemudoma sprejeti ukrepe, ki bi severu države omogočili razvoj in več delovnih mest.

Nimajo podlage za azil Pri množičnem preseljevanju iz Črne gore gre pravzaprav za enake značilnosti kot pri drugih migrantih, le da se vse skupaj dogaja na bolj civiliziran način kot na primer pri preseljevanju migrantov iz Afrike prek Sredozemlja. V želji po boljšem življenju verjamejo vsaki najmanjši informaciji, da je življenje v Nemčiji odlično in da bodo nemudoma dobili delo.

Pri tem migranti s Kosova zanemarijo to, da tako kot Črnogorci nimajo nobene podlage za to, da bi v Nemčiji dobili azil. To je v črnogorskih medijih jasno dejala tudi nemška veleposlanica v Črni gori Gudrun Steinacker: "Pozivam vse, ki razmišljajo o tem, da bi odšli v Nemčijo, naj tega ne storijo. Nima smisla, da potujete ilegalno, saj tam nimate prav nobene možnosti, da bi dobili azil. S takim potovanjem lahko le veliko izgubite."

Po njenih podatkih so v zadnjih tednih v Črno goro že vrnili nekaj družin, ki so se v boljše življenje odpravile z avtobusom z ene izmed postaj mest na severu Črne gore.

Izseljevanje iz balkanskih držav je sicer še vedno veliko. Po podatkih Evropske unije se je lani iz Bosne in Hercegovine izselilo 68 tisoč ljudi. Iz Srbije se je v desetih letih izselilo 95 tisoč državljanov. Makedonijo je v letih 1998–2011 zapustilo deset odstotkov vseh prebivalcev, v številki je to 230 tisoč ljudi. V zadnjih mesecih se je s Kosova izselilo 20 tisoč ljudi, tako da ocenjuje, da v Evropski uniji ta hip živi skoraj 800 tisoč državljanov Kosova. Proti izseljevanju pa ni imuna niti Hrvaška: po podatkih notranjega ministrstva državo letno zapusti okoli odstotek državljanov.