Četrtek, 5. 9. 2013, 15.05
8 let, 7 mesecev
Človeško trpljenje neskončno, gospodarska škoda milijardna
Več kot sto tisoč mrtvih, dva milijona beguncev, več kot štirje milijoni notranje razseljenih … Človeško trpljenje je neizmerno, nekoliko lažje je določiti višino škode v gospodarstvu. Gospodarski položaj že pred začetkom nasilja ni bil najbolj rožnat, pomanjkanje napredka na tem področju je med vzroki vstaje proti režimu.
V Siriji primanjkuje hrane, valuta izgublja vrednost, celotne industrije so obstale. Uničenih je okoli 600 tisoč stavb, celotne soseske in infrastruktura. Od 75 bolnišnic v državni lasti jih deluje le še 30. Ranjeni in bolni redko dobijo zdravniško oskrbo. V sirski trgovski prestolnici Alep je obstalo okoli 75 odstotkov proizvodnih obratov. Kmetijski sektor, ki je nekoč predstavljal 18 odstotkov BDP, je bil že nekaj let pred revolucijo v krizi predvsem zaradi suše. Kmetje ne morejo obdelovati zemlje ali prodati svojih pridelkov. Kmetijska pridelava se je prepolovila. Hrana postaja vse redkejša in vedno bolj draga. Sirci trpijo, njihova jeza in obup sta vse večja. Režim uvaža žito, riž in sladkor. Kriminalci so največji dobičkarji gospodarskega spodjedanja. Črni trg je eksplodiral na območjih, ki so pod nadzorom opozicije. Mreže tihotapcev bogatijo s prodajo špecerije, goriva in hrane.
Dolgoročno bi gospodarsko krčenje lahko ogrozilo sposobnost Al Asadovega režima, da financira boj proti upornikom. Vprašanje je, ali lahko gospodarski kolaps zaradi vojne prinese njen konec. Podatki o gospodarskih posledicah vojne so državna skrivnost, vendar obstajajo indikatorji o tem, kako resno je stanje. Javni sektor je med marcem 2011 in marcem 2013 izgubil okoli 15 milijard dolarjev, je konec junija sporočil vladni minister. Pred vojno je imela Sirija okoli 17 milijard dolarjev tujih rezerv. Economist Intelligence Unit ocenjuje, da je tujih rezerv ostalo še nekaj več kot 4,5 milijarde dolarjev. Močno so se zmanjšale zaradi hudega udarca dvema stebroma gospodarstva – izvozu nafte, ki je včasih prinašal do osem milijonov dolarjev na dan, in turizmu, ki je leta 2010 prinesel osem milijard dolarjev in dajal delo okoli 270 tisoč ljudem.
Sirijo so prizadele tudi sankcije, ki so jih uvedle EU in druge države in/ali organizacije. Prepoved ZDA in EU o uvozu nafte Sirijo stane okoli 400 milijonov dolarjev na mesec. Država je nekoč 95 odstotkov svoje nafte prodala Evropi. Povpraševanja po sirski nafti zdaj skoraj ni, kupuje jo le peščica držav po močno znižanih cenah. Sirija je nekoč proizvedla do 400 tisoč sodčkov na dan, porabila jih je 300 tisoč. Mednarodne sankcije so Sirijo prisilile v dramatično znižanje črpanja nafte, kar je privedlo tudi do domačega pomanjkanja nafte.
Sirsko valuto po zagotovilih namestnika gospodarskega ministra podpirajo zaveznice Iran, Rusija in Kitajska, a to ni ustavilo depreciacije sirskega funta za okoli tretjino. Šibka valuta je sprožil zvišanje cen, kar je še otežilo življenje ljudi. Predsednik je, da bi kompenziral, ukazal dvigniti plače za javni sektor tudi do 40 odstotkov, pokojnine pa do 25 odstotkov.