Britanski premier David Cameron je zatrdil, da se je pripravljena njegova država vsekakor tudi z vojsko boriti za to, da ohrani Falklandske otoke.
Obenem je spomnil, da ima Velika Britanija kljub varčevalnim rezom še vedno peti največji obrambni proračun na svetu ter ima na Falklandih že sedaj nameščene svoje sile. Kot je še zatrdil je odločenost vlade v Londonu glede Falklandskih otokov "izredno močna". Cameron je glede spornega otočja, ki si ga lasti tudi Argentina, spregovoril po tem, ko je argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner pred dnevi v britanskih časnikih objavila odprto pismo, v katerem je znova izpodbijala britansko suverenost nad otočjem in terjala začetek pogajanj na to temo.
Prebivalci so se do zdaj vedno izrekli za Veliko Britanijo
Cameron tovrstne pogovore zavrača, razen če bi se zanje zavzeli prebivalci Falklandov sami. A ti so se doslej vsakič znova izrekli, da želijo ostati del Združenega kraljestva. O tem bodo sicer na otočju predvidoma marca letos izvedli referendum. Falklandski otoki na jugu Atlantskega oceana pred obalo Argentine so od leta 1833 pod britansko upravo, a jih Argentina zahteva zase, češ da je pravico do njih "podedovala" od Španije.
Vojna leta 1982 je terjala okoli 900 življenj
Tedanji argentinski diktator Leopoldo Galtieri je 2. aprila 1982 odredil invazijo in zavzetje Falklandov, tedanja britanska premierka Margaret Thatcher pa je odgovorila z vojsko. Vojna, ki je sprožila največjo britansko zračno in pomorsko bitko po drugi svetovni vojni, je bila kratka, a krvava. Na obeh straneh je terjala okoli 900 življenj.
Nove napetosti zaradi naftnih vrtin
Spopad se je 14. junija 1982 končal z argentinskim porazom. V zadnjem času se se napetosti med državama glede tega območja znova pojavile, in sicer predvsem zaradi britanskih naftnih vrtin pred obalo Falklandskih otokov.
3
