Dvaintridesetletni desničarski skrajnež Breivik je v petek najprej sprožil eksplozijo avtomobila bombe v vladni četrti v Oslu, v kateri je umrlo osem ljudi. Nato je odšel na otok Utoya, kjer je oblečen v policista streljal na udeležence tabora podmladka norveške laburistične stranke in ubil 68 ljudi.
"Sovraži vse, ki verjamejo v demokracijo"
Napadalec naj bi po besedah njegovega odvetnika Geira Lippestada zase mislil, da je odrešenik. "Sovraži vse, ki verjamejo v demokracijo," je še pojasnil odvetnik. V ponedeljkovem nastopu pred sodniki je Breivik priznal odgovornost za napada, a se ni izrekel za krivega in je vztrajal, da je želel rešiti Evropo pred "muslimansko kolonizacijo".
Prepričan je, da je začel vojno, ki bo trajala 60 let
Breivikov odvetnik je še pojasnil, da je njegov klient presenečen, da mu je uspelo. Pričakoval je, da bo na otoku ubit, kasneje pa je smrt pričakoval na sodišču. Breivik je po besedah Lippestada tudi prepričan, da je začel vojno, ki bo trajala 60 let in v kateri bo zmagal. Meni tudi, da ga bo svet razumel šele čez 60 let. Na vprašanje, ali je Breivik pokazal empatijo z žrtvami svojega morilskega pohoda, je Lippestad odvrnil, da ne.
Breivik naj bi odvetnika tudi vprašal, koliko ljudi je ubil. Med morilskim pohodom na Utoyi ga je aretirala policija in odtlej nima pravega stika z zunanjim svetom. Sodnik Kim Heger mu je po ponedeljkovem zaslišanju odredil osem tednov pripora, od tega mora prve štiri tedne preživeti v popolni osami, kar pomeni, da ga lahko obišče le odvetnik.
Dve celici na Norveškem in še več v tujini
Breivik je še zatrdil, da je del organizacije, ki ima "dve celici" na Norveškem in več v tujini. "Kje, ne vem," je dejal njegov odvetnik. Lippestad Breivikova dejanja sicer označuje za "absurdna in grozljiva" in zatrjuje, da ne ve, zakaj ga je 32-letnik izbral za svojega zagovornika.
Zaradi nevarnosti samomora pod stalnim nadzorom
Norveška policija Breivika stalno nadzoruje, saj obstaja bojazen, da utegne narediti samomor. Tiskovni predstavnik kriminalistov Pal Hjort Kraby je povedal, da je Breivik v zameno za informacije o svojih domnevnih sodelavcih postavljal različne zahteve. Napadalec naj bi med drugim zahteval dostop do lastnega računalnika ter do svojega 1500 strani dolgega, na spletu objavljenega manifesta in do spletne enciklopedije Wikipedia. Vztrajal naj bi tudi, da ga lahko pregledajo in ocenijo njegovo prištevnost le tuji psihiatri.
Policija začela objavljati imena žrtev napadov
Norveška policija je doslej objavila prva štiri imena žrtev Breivikovih napadov, v katerih je skupno umrlo 76 oseb. Javnosti je zaupala imena, starost in rojstne kraje treh žrtev bombnega napada v vladni četrti Osla ter ene žrtve Breivikovega strelskega pohoda na otoku Utoya. Kot je pojasnil načelnik policije v Oslu Arnstein Gjengedal, bodo imena objavljali postopoma, potem ko bodo najprej obvestili družine umrlih.
Imena in fotografije 16 žrtev napadov je sicer danes že objavil norveški časnik Dagbladet, ki so mu podatke o ubitih ali pogrešanih domnevno zaupali prijatelji in sorodniki slednjih.
Breivika naj bi pregledal psihiater
Breivika, ki ostaja v preiskovalnem zaporu sodišča v Oslu, naj bi pregledal psihiater. Policija in tožilstvo sicer proučujeta, ali bi lahko Breivika obtožili zločinov proti človečnosti. Najvišja kazen za tovrstne zločine je 30 let zapora.
Preiskovali so ga zaradi nakupa kemikalij
Norveška policija je v ponedeljek tudi sporočila, da so Breivika marca preiskovali zaradi nakupa kemikalij, a so preiskavo opustili. Policija je postala pozorna na Breivika, ko je ta od poljskega podjetnika kupil kemikalije, a je sodnik ocenil, da ni razlogov, da bi zanj izdali zaporni nalog.
Britanska policija preiskuje povezave Breivika z britanskimi skrajneži
Britanska policija pa medtem preiskuje navedbe, da naj bi bil Norvežan povezan z britanskimi desničarskimi skrajneži in naj bi načrtoval tudi napade v Veliki Britaniji. V Londonu so potrdili le, da je na Norveško odšel predstavnik Scotland Yarda.
Norvežan naj bi imel "hipnotičen učinek" na ljudi
Številni britanski mediji poročajo, da se je Breivik lani med drugim udeležil shoda skrajno desničarskega gibanja English Defence League (EDL) in da je bil s člani gibanja v rednih stikih preko elektronske pošte. Po pisanju časnikov Independent in Guardian je bil Breivik preko interneta v stikih z okoli 150 člani EDL. Po navedbah enega od članov gibanja pa je imel Norvežan "hipnotičen učinek" na ljudi.
Skupina se je od napadov distancirala
Vodja EDL Stephen Lennon je napade na Norveškem obsodil in zanikal kakršne koli stike z Breivikom. Skupina se je od napadov distancirala v več sporočilih, objavljenih na spletu. Je pa Lennon opozoril, da bi se podoben napad "v naslednjih petih do desetih letih" lahko zgodil tudi v Veliki Britaniji. Europol pa naj bi od Scotland Yarda zahteval, naj razišče povezave Breivika na Otoku.
O napadih je v ponedeljek na izrednem srečanju razpravljal tudi britanski svet za nacionalno varnost. Po navedbah premiera Davida Camerona so nekateri ministri ter visoki predstavniki vojske in obveščevalnih služb med drugim govorili o pomoči norveškim oblastem, preučili so tudi možnosti podobnih napadov v Veliki Britaniji.
Svoj manifest naj bi poslal nemškim neonacistom
Nemška policija pa preiskuje navedbe, da je Breivik svoj 1500 strani obsegajoč manifest poslal tudi desničarskim skrajnežem v Nemčiji. Nemške oblasti so doslej zatrjevale, da Breivik ni imel stikov v Nemčiji, vendar pa se je neuradno izvedelo, da naj bi Breivik svoj manifest poslal nekaterim nemškim neonacistom, med drugim v Dortmundu.
Nemški desničarski skrajneži napadov ne odobravajo
Nemška policija po krvavih napadih na Norveškem podrobno spremlja desničarske skrajneže v Nemčiji. Odzivi na spletnih forumih desničarskih skrajnežev so za zdaj zadržani in večinoma ne odobravajo tega, da so bili mladi tarča terorističnega napada.
EU odločno proti desničarskim skrajnežem
Evropska unija pa je po krvavih napadih na Norveškem odločena skupaj ukrepati proti nevarnosti, ki jo predstavljajo desničarski skrajneži. Kot je v Bruslju napovedal tiskovni predstavnik evropske komisarke za notranje zadeve Cecilie Malmström, bodo notranji ministri sedemindvajseterice na zasedanju 22. septembra na Poljskem govorili o sovraštvu do tujcev in skrajnežih, na srečanje pa so vabljeni tudi predstavniki Norveške, ki sicer ni članica unije.
Pred srečanjem notranjih ministrov bo po napovedih komisarke 9. septembra začela z delom mreža EU proti skrajnim nazorom, v kateri lahko, če želi, sodeluje tudi Norveška. Gre za izmenjavo mnenj znanstvenikov, socialnih delavcev, verskih voditeljev in policije v boju proti ideološkim, političnim in verskim skrajnim nazorom, med drugim tudi na svetovnem spletu. Za projekt naj bi EU v prihodnjih letih namenila štiri milijone evrov.
"Nekatere njegove zamisli so dobre, celo odlične"
Evropski poslanec iz Italije Mario Borgezio je medtem vznemiril italijansko javnost z izjavami, da podpira Breivikovo nasprotovanje islamu in njegovo oceno, da se je Evropa predala, ko se je prenehala boriti proti islamizaciji. Poslanec iz vrst Severne lige je po poročanju časnika La Repubblica dejal, da sicer ne podpira Breivikovega nasilnega dejanja, da pa so nekatere njegove zamisli dobre, celo odlične. Borghezio namreč meni, da je nasilje posledica invazije priseljencev.
"Kristjani ne morejo biti žrtveno jagnje. Moramo jih varovati. To je moje sporočilo. Razumljivo, ne na takšen način, vendar jih je treba zaščititi," je za radijsko pogovorno oddajo La Zanzara še dejal Borghezio.
Predstavniki opozicijskih strank Italije vrednot, Zelenih in Demokratske stranke so predsednika Severne lige, ki ima izjemno odklonilno politiko do priseljencev, Umberta Bossija in notranjega ministra Roberta Maronija že pozvali, naj takoj obsodita takšne izjave. Borghezio medtem ne razmišlja o odstopu, ampak poudarja, da v celoti stoji za besedami, ki jih je izrekel glede Breivika.
"Utoya bo za vedno ostala naš otok"
Na petkov napad na udeležence počitniškega tabora podmladka vladajoče norveške laburistične stranke pa so se odzvali tudi v tem podmladku. "To je bil napad na vse nas," je izjavil vodja podmladka Eskil Andersen in zatrdil, da bo "Utoya za vedno ostala naš otok", ki ga bodo člani podmladka lastnoročno obnovili.
2
