Torek, 9. 4. 2024, 20.47
6 mesecev, 3 tedne
Borrell svari Evropo: Širša vojna "ni več fantazija"
Obsežen konflikt v Evropi "ni več fantazija" in Evropejci morajo najti nove načine za finančno pripravo na morebitno širšo vojno na celini, je v Bruslju opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. "Vojna se ne bo začela jutri, vendar ne moremo zanikati resničnosti," je dejal v najbolj eksplicitnih komentarjih doslej.
"Vojna grozi okoli nas in visoko intenzivna, konvencionalna vojna v Evropi ni več fantazija," je dejal Josep Borrell v govoru na gospodarskem forumu v Bruslju ter dodal, da "Rusija z vojno v Ukrajini in hibridnimi napadi na države članice EU ogroža Evropo".
Evropski vojaški poveljniki: Rusija bi lahko poskušala spodkopati Nato
Borellove pripombe prihajajo po tem, ko je več evropskih vojaških poveljnikov nedavno izdalo opozorila, da bi Rusija v prihodnjem desetletju lahko poskušala spodkopati Nato.
Odkar je Rusija leta 2022 napadla Ukrajino, so Evropejci preklicali desetletja zmanjševanja izdatkov za obrambo in okrepili načrte za povečanje zmogljivosti obrambne industrijske proizvodnje.
Vendar pa so evropska prizadevanja za povečanje dobave orožja Ukrajini in ponovno oborožitev domačih vojaških sil le počasi začela pridobivati oprijem, pri čemer je najbolj občutljivo vprašanje prihodnje financiranje več obrambnih naložb. "Države članice EU so ustanovile Evropsko obrambno agencijo, vendar je niso financirale," je dejal Borrell.
Glede na to, da so varnostne razmere v Evropi "eksistencialna kriza", je Borrell opozoril na pomanjkanje nujnosti pri iskanju novih načinov za povečanje naložb v obrambo. "Potrebujemo nov medvladni finančni mehanizem, primerljiv s tistim, ki smo ga ustvarili med finančno krizo," je nadaljeval.
Prizadevajo si za skupno financiranje
Nekateri voditelji EU na čelu z Estonijo so pozvali, naj se to financiranje zbere z več skupnega dolga prek skupnih obrambnih obveznic. Drug predlog bi predvideval prenos prihodkov od ruskega premoženja, zamrznjenega v Evropi, v Evropski mirovni sklad (EPF) ali bolj radikalne pozive k sprostitvi pravil bloka, ki bi omogočila financiranje orožja iz proračuna EU.
Voditelji EU so marca tudi pozvali Evropsko investicijsko banko (EIB), naj prilagodi svojo politiko posojanja obrambni industriji in svojo trenutno opredelitev blaga z dvojno rabo. Večina teh prizadevanj še vedno ne bi zadostovala za ustvarjanje dovolj finančnih zmogljivosti za zaustavitev pričakovane potrebe po večjih izdatkih za obrambo.
Na Ameriko se morda ne bomo mogli več zanesti
Glavni diplomat EU je spregovoril tudi o naraščajočem strahu Evropejcev pred morebitno vrnitvijo nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je zagrozil, da ne bo branil Natovih zaveznikov v Evropi, ki ne namenjajo dovolj za obrambo. "Mogoče se glede na to, kdo vlada Washingtonu, ne moremo zanašati na Ameriko, da nas bo zaščitila. Znotraj zavezništva se lahko prioritete za posamezne članice spremenijo," je sklenil.