Torek, 28. 2. 2017, 12.36
6 let, 6 mesecev
Bo tako kot Ronald Reagan komuniste Donald Trump uničil islamiste?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,98
1
"Donald Trump je zahteval pripravo načrta za uničenje Islamske države in posodobitev jedrskih zmogljivosti, če bo Rusija ostala grožnja, pa bodo morale ZDA več vložiti tudi v krepitev pehotnih sil in tankovskih zmogljivosti. Za vse to pa je potreben denar," Trumpovo napoved o povečanju obrambnega proračuna za 54 milijard dolarjev komentira obramboslovec Uroš Svete.
Če bo kongres predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa potrdil, bodo Američani izdatke za obrambo v proračunskem letu 2018, ki se začne 1. oktobra letos, povečali za deset odstotkov, na 603 milijarde dolarjev. Njihov obrambni proračun je že zdaj večji kot proračuni Kitajske, Savdske Arabije, Rusije, Velike Britanije, Indije in Francije skupaj.
Za primerjavo, Slovenija je za obrambo letos namenila 344 milijonov evrov.
Pentagon je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v ponedeljek predstavil načrt o uničenju Islamske države. Po prvih informacijah načrt predvideva možnost napotitve več ameriških vojakov na Bližnji vzhod, pa tudi agresivnejši pristop Pentagona na drugih ključnih področjih.
"Obamovi napadi z droni so bili uničujoči"
"Od postavljenih ciljev in njihove uresničitve je odvisno, koliko denarja je potrebnega za obrambo. V času predsednika Baracka Obame se je številčno krčila predvsem kopenska vojska, medtem ko so se preostali deli oboroženih sil finančno krepili. Poleg tega se je zanašal predvsem na specialne vojaške operacije. Izogibal se je invazijam, značilnim za predsednika Georgea Busha mlajšega. Trump zdaj nakazuje na drugačno politiko od Obamove, ki je bila po eni strani zelo zadržana, po drugi strani pa zelo uničujoča, ko je šlo za napade z droni v Pakistanu in na Bližnjem vzhodu," meni obramboslovec Uroš Svete.
Kot pravi, Trump sicer nasprotuje vojaškim posegom v tujini, a je po drugi strani zahteval pripravo načrta za dokončno uničenje teroristov Islamske države in posodobitev ameriških jedrskih zmogljivosti, ki se dalj časa niso obnavljale, kar zahteva svoj denar.
"Ronald Reagan je svojo zgodbo začel z veliko investicijo v vojaško-industrijski kompleks, s čimer je Sovjetsko zvezo prisilil, da je pokleknila in razpadla," pravi obramboslovec Uroš Svete.
"Reagan je začel veliko investicijo v vojaško-industrijski kompleks"
"Povečanje izdatkov za vojsko je smiselno, če bo šlo za njeno modernizacijo. Če se bo ameriška vojaška prisotnost na vzhodu Evrope, ki se je začela že v času Obame, krepila, bo tudi to zahtevalo dodaten denar. Če bo Rusija ostala pomembna grožnja, kar je že postala v času Obame, bodo morali Američani začeti več vlagati v konvencionalno vojaško zmogljivost, zlasti kopensko ognjeno moč in število tankov," poudarja.
Pravi, da bi lahko Trumpa primerjali z republikanskim predsednikom ZDA Ronaldom Reaganom, ki je v Belo hišo prišel kot avtsajder, a imel pomembne in močne svetovalce. "Reagan je svojo zgodbo začel z veliko investicijo v vojaško-industrijski kompleks, s čimer je Sovjetsko zvezo prisilil, da je pokleknila in razpadla," pravi.
Gutman: Ne moreš kupiti tanka in ga imeli 50 let
"Gre za običajen trend. Vse velike države, kot so ZDA, Rusija, Velika Britanija in Francija, povečujejo izdatke za obrambo. To ni nič novega. Večja je vojska, več vanjo vlagajo. Pri nas je ravno obratno, saj se sredstva za vojsko zmanjšujejo. Jasno je, da ima vsa vojaška oprema določen rok trajanja. Ne moreš kupiti tanka in ga imeli 50 let. V današnjih časih pa sploh ne," opozarja nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman.
"Slovenci nikoli nismo izpolnili načrtov, ki smo jih predstavili Natu," poudarja nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman.
Bodo morda ZDA po tej potezi še bolj pritiskale na preostale države članice zveze Nato glede povečanja obrambnih izdatkov? "Menim, da ne. V Natu je bilo že ob vstopu Slovenije izhodišče, da se dva odstotka BDP namenita za obrambo. Tega nismo nikoli dosegli in vprašanje je, ali kdaj sploh bomo. Mi nikoli nismo izpolnili načrtov, ki smo jih predstavili Natu," pojasnjuje Gutman.
Kako pa bi se lahko na ameriško povečanje obrambnega proračuna odzvale druge države, predvsem Rusija in nekatere arabske države? "Kot vedno bo veliko političnih razlag tega ukrepa. Nekatere države takoj nasprotujejo temu, druge same povečajo izdatke, tretje pa imajo svoj sistem, ki se ga držijo, in jih ne zanima, kaj delajo drugi," sklene.
1