Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
3. 5. 2011,
14.51

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Osama bin Laden etika islam

Torek, 3. 5. 2011, 14.51

8 let, 7 mesecev

Bi si Osama zaslužil svoj grob?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Ko se mnogi veselijo uboja voditelja Al Kaide Osame bin Ladna, bomo tvegali vlogo "hudičevega advokata" in postavili etična vprašanja o njegovi smrti in pokopu.

Osamo bin Ladna so Američani iskali 13 let. Ko so ga včeraj končno našli, naj bi mu vojaki najprej dali možnost vdaje, nato pa naj bi mu poslali dva naboja v glavo. Mufti Grabus: Povrnjeno dostojanstvo žrtvam 11. 9. Slovenska islamska skupnost, ki jo vodi mufti Nedžad Grabus, je zavzela zelo jasno stališče do smrti Osame bin Ladna. Najprej so navedli, da je vsako življenje sveto, da Koran posebej strogo obsoja uboj nedolžnih ter da je "vsaka zloraba religije ali nasilja, ki je v imenu religije, največje nasilje zoper religije same." Odgovor za SiOL so zaključili: "Po tragičnih terorističnih napadih v Ameriki 11. septembra 2001 je izgubilo življenje nekaj tisoč nedolžnih ljudi v Ameriki in pozneje tudi v drugih državah. S kaznovanjem najbolj iskanega človeka, obtoženega za terorizem v svetu, je povrnjeno dostojanstvo žrtvam zločina." Spomenka Hribar: Zločincem je treba soditi "Tudi zločinca ne smeš likvidirati na tak način. Zločincem je preprosto treba soditi," je za SiOL dejala slovenska filozofinja Spomenka Hribar. "Zgrožena sem, da so vsi zelo veseli, nihče pa se ne zamisli, da je to nekaj tragičnega."

"Ko danes vsi poudarjajo, da je bilo pravici zadoščeno, se sprašujem, ali ne bi bilo pravici zadoščeno, če bi se George Bush ml., Dick Cheney, Paul Wolfowitz, Eliott Abrams in drugi protagonisti napada na Irak znašli na sodišču in dobili vsak po dvajset let zaporne kazni?" je komentiral strokovnjak za islam Primož Šterbenc.

ZDA kot izbrano ljudstvo "Če za Osamo rečemo, da je povzročil 3000 mrtvih v napadu 11. septembra, je torej administracija Georga Busha ml. povzročila nekaj sto tisoč mrtvih v Iraku. Kje je ekvidistančno presojanje položaja? To vse skupaj kaže, da ZDA sebe dojema kot ′The chosen people′, kot neko izbrano ljudstvo, ki lahko drugim dela, kar hoče, medtem ko enaki kriteriji na njihovo politiko ne smejo biti aplicirani."

Z etičnega oziroma humanističnega vidika bi lahko bil sporen tudi pokop. ZDA so sporočile, da so truplo Osame bin Ladna pripeljali v Afganistan, kjer so potrdili njegovo identiteto, nato pa so ga pokopali "v skladu z islamskimi običaji" na neznani lokaciji v Arabskem morju. Na letalonosilki Carl Vinson naj bi truplo odeli v belo odejo, položili v obteženo vrečo in počasi spustili v morje.

Pa je bil Osama sploh musliman? Preden si postavimo vprašanja o skladnosti pokopa z islamskimi običaji, preverimo, ali si je tak pokop sploh zaslužil. Ameriški predsednik Barack Obama in tudi mnogi muslimani namreč trdijo, da Osama sploh ni bil musliman.

"To ni tako preprosto vprašanje, da bi se kar nekdo našel in rekel, on tako ali tako ni bil musliman," pojasnjuje Šterbenc. "Po muslimanskih običajih je musliman vsakdo, ki pred dvema muslimanoma izrazi šahado: ′Ni ga drugega Boga, kot je Alah in Mohamed je njegov glasnik.′ Ko to enkrat storiš, ni tako neproblematično izstopiti iz islama." In ni nobene teološke institucije, ki bi to lahko naredila namesto njega.

Vprašali smo tudi direktorja inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije v Ljubljani Zijada Bećirovića in dobili odgovor, poln namigovanj: "Osama bin Laden se je v času bojevanja v Afganistanu proti sovjetski vojski bojeval kot veliki musliman v imenu in ob podpori Zahoda ter z blagoslovom ZDA in tedanje Reaganove administracije."

Pokop res v skladu z islamskimi običaji? Šterbenc ni tako prepričan, da je bil pokop res v skladu z islamskimi običaji. "Muslimanski običaj pokopa predvideva tudi, da se pokojnika pred pokopom umije, to je tako imenovani gusl. Sam nisem tako prepričan, da so te ameriške strukture, ki so izvedle umor, vse skupaj opravile po muslimanskih obredih," je dejal.

Pokop v morju islamski običaji dovoljujejo le v izjemnih primerih. Najuglednejša islamska univerza, Al Azhar v Kairu, je Osamov pogreb označila za "greh", nas je opozoril Bećirović. "Celo kadar kdo utone, je treba njegovo telo poiskati in ga pokopati na kopnem," je dejal Mahmoud Ashour z univerze Al Azhar.

"Takšen pogreb je značilen za mornarje in vse, ki plujejo na ladji. In tudi za njih le, kadar umrejo na ladji in je obala predaleč," je dodal Bećirović.

Tri možnosti pokopa zločincev Hribarjeva je glede pokopa na kratko odgovorila, da "bi moral biti vsakdo pokopan pietetno. On je bil tako pokopan, kot to delajo likvidatorji. To ni prav."

Bećirović pojasnjuje, da zgodovina ponuja tri različice pokopa zločincev. "Imamo pogreb na skrivni lokaciji, na primer poveljnika kraljevih sil v Jugoslaviji generala Draže Mihajlovića leta 1946 ali članov vlade Neodvisne hrvaške države v Maksimirskem gozdu. Po izraelskem modelu so Adolfa Eichmana po usmrtitvi upepelili 31. maja 1962 in 1. junija njegov pepel raztresli nad Sredozemljem. V primeru bin Ladna je bil očitno izbran drugi način. Ko so 30. decembra 2006 usmrtili Sadama Huseina, je iraška vlada njegovo telo predala njegovi družini. Njegovo grobišče je odšlo v pozabo, na dan njegove usmrtitve pa je njegov grob obiskala peščica ljudi. Podobno je tudi v primeru Slobodana Miloševića ter nekdanjega ustanovitelja Hamasa šejka Jasina."

"Mi smo najmočnejši in bomo uveljavljali svojo voljo" Američani imajo sicer prav, ko izpostavljajo, da bi lahko grob Osame bin Ladna postal mesto čaščenja za del muslimanov, meni Šterbenc. Vendar bi bilo po njegovem mnenju "edino dostojno, če bi truplo vrnili njegovi družini, pa naj se ta odloči, kaj bo naredila, na kakšen način in kje ga bodo pokopali, seveda v dogovoru s tistimi, ki so zadolženi za pokope v drugih državah."

"Ustvarja se vtis, da so Američani tisti, ki bodo odločali, ali so ali niso v vojni, ali bi se ga pokopalo ali ne, ali je bilo pravici zadoščeno ali ni … Bojim se, da oni niso v vlogi, da bi kredibilno govorili o tem. Lahko pa rečejo: ′Mi smo najmočnejši in bomo uveljavljali svojo voljo.′ Ampak bojim se, da bo to sprožilo radikalen odgovor v muslimanskem svetu," pojasnjuje sociolog religije.

Ne spreglejte