Ali državljan EU sploh lahko zaprosi za azil v drugi državi članici?

Špansko sodišče je izdalo evropski nalog za prijetje odstavljenega katalonskega premierja Carlesa Puigdemonta, ki je v Belgiji. Tožilstvo njemu ter 13 članom njegove vlade in šestim članom razpuščenega katalonskega parlamenta očita upor in nezakonito prisvajanje javnih sredstev. Za očitana dejanja jim grozi do 30 let zapora. 

Puigdemont se je po vložitvi obtožnice z nekaterimi člani vlade zatekel v Bruselj, zato so se pojavila ugibanja, da bo v Belgiji zaprosil za azil, kar je do zdaj večkrat zanikal.

Pa je sploh mogoče, da država Evropske unije odobri politični azil državljanu druge države Evropske unije?

Kakšni so pogoji za azil državljana države EU v drugi državi članici?

Splošni kriteriji za mednarodno zaščito so določeni z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev. Mednarodno zaščito lahko državljan ene države članice EU pridobi v drugi državi članici EU le izjemoma. To vprašanje je urejeno v posebnem protokolu, nam je pojasnil pravnik Saša Zagorc.

"Belgija bi se lahko enostransko odločila za obravnavo vloge za azil." Foto: STAfoto Po njegovih besedah se zaradi ravni varstva temeljnih pravic in svoboščin v državah članicah Evropske unije države članice za vse pravne in praktične namene glede azilnih zadev med seboj obravnavajo kot varne izvorne države.

Zato se lahko vsaka prošnja za azil, ki jo vloži državljan ene od držav članic, v drugi državi članici upošteva ali sprejme v postopek le v naslednjih primerih:

- razglasitev izrednih ali vojnih razmer in sprejem omejitev konvencijskih pravic v državi, iz katere prihaja prosilec za azil,

- mirovanje pravic države članice EU, kar se lahko zgodi, če Svet EU ugotovi, da država, iz katere prihaja prosilec za azil, krši ali bi lahko kršila vrednote svobode, varnosti in pravice,

- enostransko ravnanje države članice EU. Če država članica sprejme enostranski sklep glede prošnje državljana druge države članice. V takšnem primeru država nemudoma obvesti Svet Evrope. Pri obravnavanju prošnje država izhaja iz domneve, da je očitno neutemeljena, ne da bi pri tem kakorkoli in ne glede na primer vplivali na pristojnost odločanja države članice.

Belgija bi se lahko po zadnjem pogoju, ni pa se dolžna, enostransko odločila za obravnavo takšne vloge, a bi morala izhajati iz domneve, da je vloga za mednarodno zaščito očitno neutemeljena, pravi Zagorc.

Puigdemont bo kaj takega zelo težko dokazal

"Belgija si je že v času sklepanja temeljnih pogodb EU izborila pridržek, da sme individualno obravnavati prošnje za azil, ki jih vlagajo državljani držav EU. Druga taka država je Nizozemska. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Belgija priznala status političnega azila tudi nekaj španskim pripadnikom baskovske organizacije ETA. Belgija te prošnje obravnava prednostno," pojasnjuje strokovnjakinja za mednarodno pravo Dominika Švarc Pipan in dodaja:

"Treba je upoštevati politični kontekst in dejstvo, da bodo imeli v Belgiji čez leto in pol parlamentarne volitve. To je napeto politično vprašanje, saj se krešejo mnenja med podporniki Madrida in Katalonije." Foto: YouTube "Takšno prošnjo je zelo težko utemeljiti. Le redke so uspešne. Puigdemont bi moral dokazati, da v Španiji obstaja utemeljeno tveganje, da bo izpostavljen političnemu preganjanju, kar pa ne pomeni kazenskega pregona, ali pa da bi mu lahko bile hudo kršene temeljne človekove pravice, na primer da ne bi bil deležen poštenega sojenja ali da bi bila kazen nesorazmerna. To bi bilo zelo težko dokazati glede na to, da Španija velja za državo z vladavino prava."

Zahteva po izročitvi bi bil skrajen ukrep

Po njenih besedah lahko Puigdemont v Belgiji kot državljan države EU brez dovoljenj legalno ostane tri mesece, potem pa mora zaprositi za obliko rezidentstva ali azil. Kot pravi, pa se lahko odloči tudi za ekstremen ukrep, to je zahtevo po izročitvi na podlagi evropskega pripornega naloga. Tej zahtevi lahko Puigdemont oporeka, a mora dokazati enako kot v prošnji za azil, lahko pa se odloči tudi kar za prošnjo za azil, s čimer bi začasno ustavil postopek izročitve. 

"Vprašanje je tudi, ali bi se bila Belgija pripravljena izpostaviti na tak način. Azilni postopek je strogo praven. Tukaj se politika ne more vmešavati. Treba je upoštevati politični kontekst in dejstvo, da bodo imeli v Belgiji čez leto in pol parlamentarne volitve. To je napeto politično vprašanje, saj se krešejo mnenja med podporniki Madrida in Katalonije. To je občutljivo vprašanje, v katerega mislim, da se politika trenutno ne bo vmešavala," je sklenila.