Četrtek, 11. 7. 2019, 17.08
11 mesecev, 1 teden
Imensko enaki izdelki vendarle različni v različnih državah
Bavarsko pivo v Sloveniji drugačno kot na Bavarskem, Nutella je zdaj enaka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,52
4
Imate svojo priljubljeno znamko piva? Naj vas ne preseneti, če bo v neki drugi državi okus tega piva drugačen.
Evropska unija si od nekdaj prizadeva za enotni trg, a kljub velikemu napredku razlike med izdelki enakega imena v posameznih državah članic še vedno marsikje ostajajo.
Nutella je zdaj enaka v vseh državah članicah Evropske unije, zatrjujejo njeni proizvajalci. Ravno ta čokoladni namaz italijanskega proizvajalca je postal simbol boja potrošnikov in nekaterih politikov (predvsem v novejših članicah) za enotno kakovost in lastnosti izdelkov, ki se tržijo z enakim imenom.
Mnogi potrošniki, tudi iz Slovenije, so bili namreč prepričani, da jim Nutella, kupljena v Italiji ali Nemčiji, veliko bolj ustreza kot tista, ki so jo kupili doma.
Nutella je postala simbol prizadevanj za harmonizacijo izdelkov po vsej Evropski uniji.
Kjer so razlike, je kakovost praviloma višja v velikih, zahodnih državah
Proizvajalci velikokrat niso niti zanikali obstoja takšnih razlik, a so ga poskušali razlagati z "upoštevanjem posebnosti okusov in preferenc potrošnikov na posameznih trgih", "razlikah v surovinah, ki jih zagotavljajo krajevni dobavitelji" in drugimi pojasnili, ki nezadovoljnih potrošnikov, južno od Karavank in vzhodno od reke Odre praviloma niso prepričali.
Skupni imenovalec skoraj vseh teh razlik je bil, da na trge zemljepisno vzhodnih držav članic prihajajo različice, s katerimi so potrošniki manj zadovoljni. Celo pri nekaterih pralnih praških so že od prej znane takšne razlike, pri čemer še vedno ni jasno, zakaj bi bili v Sloveniji srečnejši z manj učinkovitim pralnim praškom.
Čeprav pralni praški niso predmet omenjene raziskave Evropske komisije, so tudi pri njih znane razlike izdelkov z enakim imenom in enako podobo med različnimi državami.
Skoraj tretjina izdelkov še vedno skriva razlike med državami
Najnovejše poročilo Evropske komisije podaja vpogled, kako daleč je prišlo to usklajevanje. Ena od oblik teh prizadevanj je tudi napoved dopolnitve evropske direktive o nepoštenih poslovnih praksah, s katero bodo prepovedali različne sestave enakih prehranskih izdelkov.
V analizi 1.400 prehranskih izdelkov je sodelovalo 19 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija. Še vedno pa so pri tretjini prehranskih izdelkov ugotovili razlike v sestavi kljub zelo podobni ali včasih celo enaki zunanji podobi. Ob tem poudarjajo, da ni mogoče govoriti o nekem zemljepisnem, državnem ali kakšnem drugem distribucijskem vzorcu teh razlik.
Izvajalci raziskave se zavedajo, da njihov vzorec ni reprezentativen za zelo pestro ponudbo prehranskih izdelkov v celotni Evropski uniji, a je vendarle primeren za ugotavljanje smernic glede morebitnih razlik med izdelki, ki se tržijo z enakim imenom in enako zunanjo podobo izdelka.
Pri približno eni tretjini živilskih izdelkov kljub enakemu imenu in enaki podobi še vedno ni vseeno, v kateri državi jih boste kupili.
Različna sestava ni isto kot slabša kakovost (lahko pa je)
Pri slabi četrtini izdelkov (natančneje 23 odstotkih) so ugotovili popolno skladnost v različnih državah, torej enako zunanjo podobo in sestavo. Pri dobri četrtini izdelkov, natančneje 27 odstotkih, imajo izdelki z istim imenom lahko več različic glede na državo, a je sestava pravilno opredeljena na embalaži in se s primerjavo razlike vidijo.
Ob tem pa je nujno poudariti, da razlika v sestavi sama po sebi še ne pomeni, da je ena ali druga različica slabše kakovosti, a si potrošniki vendarle zaslužimo zagotovilo, da je izdelek z enakim imenom in zunanjo podobo res enak in ima enake sestave ne glede na to, kje smo ga kupili.
Razlika v sestavi sama po sebi še ne pomeni razlike v kakovosti (lahko pa).
Še bolj konkretna je priloga poročila
Za potrošnike je morda še bolj kot samo poročilo Evropske komisije zanimiva njegova priloga, v kateri so zelo natančno opredeljene meritve posameznih izdelkov na posameznih trgih in v kateri so proizvajalci lahko navedli svoje odzive in komentarje na rezultate.
Tam med drugim najdemo, da bavarsko pivo Löwenbräu, ki je naprodaj v Sloveniji, ni enako tistemu, ki ga dobimo na Bavarskem – ali že v Italiji. Proizvajalec pojasnjuje, da so svoje pivo sprva proizvajali samo v Nemčiji, a so potem svojo distribucijo in proizvodnjo razširili tudi na druge države.
Bavarsko pivo zunaj Nemčije morda le ne bo enako.
Pivo Löwenbräu v Slovenijo ne prihaja iz Nemčije
Pivo Löwenbräu, ki ga prodajajo v Italiji, Nemčiji, Litvi in na Malti, prihaja iz njihove nemške pivovarne in je zato skladno s strogimi in edinstvenimi nemškimi zakoni, ki omejujejo uporabo drugih sestavin (ob ječmenu).
Po drugi strani pa je pivo iste znamke, ki ga dobimo pri nas, kakor tudi na Hrvaškem in Madžarskem, varjeno na Hrvaškem in v nasprotju z nemškim vsebuje tudi koruzo.
Proizvajalec ob tem poudarja, da ta lažji okus recepture, ki se uporablja za pripravo pri nas dostopne različice, ne vpliva na kakovost piva.
Pivo bavarske znamke, ki ga varijo na Hrvaškem, vsebuje tudi nekaj koruznega slada, česar nemški standard za pivo, varjeno v Nemčiji, ne dopušča.
Celo predpisi o jodirani in nejodirani soli so lahko razlog za razlike
Razlike so ugotovili tudi pri čokolodah M&M, vendar proizvajalec zatrjuje, da so zato, ker jih proizvajajo v obratu v Franciji in na Poljskem. Hkrati so še povedali, da svoje izdelke iz obeh obratov pošiljajo na vse trge in da ne delajo razlik med zahodom in vzhodom.
Velike razlike so tudi med jušnimi kockami Maggi. Proizvajalec zatrjuje, da so njihovi kakovostni in varnostni standardi mesa v državah Evropske unije enaki, a da so različne recepte razvili na podlagi razlik v uporabniških preferencah v posameznih državah, ki so posledica različnih kulinaričnih kultur (kar naj bi odkrili s posebno raziskavo).
Opozarjajo tudi, da so po državah različna pravila glede vsebnosti jodirane in nejodirane soli, kar prav tako vpliva na različne recepte.
Čokolada z lešnikom istega imena vsebuje v Franciji za skoraj 40 odstotkov več lešnikov kot v Španiji.
Največ lešnikov ima Milka v Franciji, skoraj tretjino manj pa v sosednji Španiji
A če želite čim več lešnikov v čokoladi z lešniki Milka, jo poskusite kupiti v Franciji. Tam je delež lešnikov 22 odstotkov, v Sloveniji pa je, enako kot v Bolgariji, Nemčiji, Estoniji, Litvi in Latviji ter na Hrvaškem, Slovaškem in Češkem, 20-odstoten.
Najmanj lešnikov ponuja čokolada z lešniki Milka v Španiji, kajti tam je delež lešnikov samo še 16 odstotkov ali skoraj tretjino manj kot v njim sosedni Franciji.
4