Nedelja, 14. 10. 2018, 19.25
6 let
Izraz na obrazu, ki pove vse: hud udarec za CSU
Krščansko-socialna unija (CSU) je na današnjih deželnih volitvah na Bavarskem izgubila absolutno večino v deželnem parlamentu. Kot kažejo izidi vzporednih volitev televizij ARD in ZDF, objavljeni po zaprtju volišč, je stranko podprlo 35,5 odstotka volivcev.
Vzporedne volitve potrjujejo napovedi javnomnenjskih anket, po katerih se v najbogatejši nemški deželi po volitvah obeta koalicijska vlada, šele druga v šestdesetih letih.
Na prejšnjih volitvah leta 2013 je CSU prejela 47,7 odstotka glasov. Ankete so stranki sicer napovedovale še slabši izid kot vzporedne volitve, okoli 33-odstotno podporo.
"CSU se bo morala iz teh volitev nečesa naučiti"
"Seveda danes ni lahek dan za CSU," je v prvem odzivu dejal bavarski ministrski predsednik Markus Söder, ki prihaja iz vrst te stranke. Dodal je, da se bo morala CSU iz izidov česa naučiti. "A eno je jasno: CSU ni le najmočnejša stranka, ima tudi jasen mandat za oblikovanje vlade," je izpostavil.
Druga najmočnejša stranka bodo po volitvah Zeleni, ki so glede na vzporedne volitve dobili med 18,5 in 19 odstotki glasov. To je deset odstotkov več kot leta 2013, ko jih je podprlo 8,6 odstotka Bavarcev. Po ocenah vodje Zelenih Roberta Habecka gre za zgodovinski izid tako za Zelene kot za Bavarsko.
Po prvih izračunih bi CSU v novem sklicu deželnega parlamenta imela 74 od 192 sedežev, Zeleni 40, svobodni volivci 24, AfD 23, SPD 20 in FDP 11. Če bi CSU oblikovala koalicijo s Svobodnimi volivci, bi imela tesno večino v parlamentu.
Hude izgube so glede na prejšnje volitve, ko so prejeli 20,6 odstotka glasov, utrpeli tudi socialdemokrati (SPD), ki jih je tokrat podprlo med 9,5 in deset odstotkov Bavarcev. Generalni sekretar SPD Lars Klingbeil je ocenil, da gre za "grenak poraz". Je pa po njegovem to tudi "jasno opozorilo Berlinu iz Bavarske, da velika koalicija, ki se stalno prepira, ne deluje dobro".
Desničarska Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je tokrat prvič nastopila na bavarskih deželnih volitvah, je prejela 11 odstotkov glasov, konservativni Svobodni volivci pa 11,5 odstotka (leta 2013 devet odstotkov). Vodja AfD Alexander Gauland je izrazil zadovoljstvo z izidom, je pa poudaril, da so Svobodni volivci huda konkurenca njegovi stranki.
Liberalcem (FDP), ki se pred petimi leti niso uvrstili v deželni parlament, bi tokrat lahko uspelo, saj imajo glede na vzporedne volitve petodstotno podporo. Slabše kaže Levici, ki ima glede na vzporedne volitve 3,5 odstotka glasov, kar je precej pod petodstotnim parlamentarnim pragom.
2