Avstrijski-litovski spor zaradi odločitve avstrijskih organov, da izpustijo nekdanjega ruskega časnika Mihaila Golovatova, ki ga v Litvi iščejo zaradi vojnih zločinov, je dobil nove razsežnosti.
Zunanji ministri vseh treh pribaltskih držav, Litve, Latvije in Estonije, so se obrnili na EU, Latvija pa je protestirala še posebej. Zunanji ministri vseh treh pribaltskih držav so se obrnili na svoje kolege v drugih državah EU in na evropsko komisarko za pravosodje Viviane Reding. V skupnem pismu trojica protestira proti ravnanju avstrijskega pravosodja v primeru Golovatov.
Za dosledno uporabo evropskega zapornega naloga
"Izpostavljamo, da bi morali v praksi bolje uporabljati evropski zaporni nalog kot instrument obojestranskega zaupanja znotraj EU v primeru aretacij ali izročitve, še posej če gre za osebe, ki so vpletene v vojne zločine ali zločine proti človečnosti," jezapisano v pismu zunanjim ministrom držav članic EU in Evropski komisiji v Bruslju.
62-letnega Golovatova, ki je trenutno visok ruski športni funkcionar, so minuli teden aretirali na dunajskem letališču na podlagi evropskega zapornega naloga, a so ga zaradi po oceni avstrijskih oblasti pomanjkljivih dokazov, navedenih ob zapornem nalogu, kmalu izpustili.
Odgovoren za napad 14 civilistov?
Litovski zunanji minister Audronius Azubalis je v ponedeljek avstrijskemu odpravniku poslov v Vilniusu izročil protestno noto in zgodovinsko čitanko, protestno noto pa je avstrijski veleposlanici v Rigi izročila še Latvija. Protestno noto je napovedalo tudi estonsko zunanje ministrstvo. Po trditvah litovskih oblasti je Golovatov glavni odgovorni za krvave dogodke v litovski prestolnici 13. januarja 1991. Takrat je bilo v napadu posebne enote sovjetske vojske Alfa, ki ji je poveljeval, na televizijski stolp v Vilniusu ubitih 14 civilistov.
4
