Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Četrtek,
6. 3. 2014,
15.14

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

angleščina podjetje

Četrtek, 6. 3. 2014, 15.14

8 let, 7 mesecev

Angleščina vse bolj postaja glavni jezik sporazumevanja v podjetjih

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Vse več podjetij za svoje delovanje namesto nacionalnega raje izbere angleški jezik. Morda s tem lažje pridobijo dober kader, po drugi strani pa to prinaša nekatere pasti.

V številnih podjetjih po vsem svetu se vse bolj uveljavlja angleški jezik. Tudi če organizacija prihaja iz jezikovno neangleškega okolja, se sestanki, tudi vedno več druge korespondence, odvijajo v – za marsikoga tuji – angleščini. Če je bilo pred časom to značilno zgolj za majhna, odprta gospodarstva, danes ni več tako, pišejo pri časniku The Economist. Sprva je bilo namreč uvajanje angleščine kot uradnega jezika (vodilnega) kadra značilno za močno izvozno naravnana majhna gospodarstva. Ena od prvih takšnih držav je bila na primer Singapur.

Angleščina prodira tudi v jezikovno zaščitniško Francijo Nato so sledila nekatera podjetja iz Švice, skandinavskih držav, v zadnjem času pa angleščino kot svoj operativni jezik uporablja vse več podjetij v Nemčiji ter celo v jezikovno izrazito zaščitniški Franciji. Med podjetji, v katera je sčasoma vdrla tuja govorica, je tako na primer nemški letalski prevoznik Lufthansa. Ko je krmilo podjetja leta 2011 prevzel Christoph Franz, je uradni jezik postala angleščina, in to kljub dejstvu, da je bilo tujcev med 50 višjimi menedžerji zgolj peščica, pišejo pri omenjenem časniku.

Angleščina zadnje čase prodira tudi v jezikovno nekoliko "težavnejše" države, kot je na primer Japonska. Med prvimi, ki so v Deželi vzhajajočega sonca preklopili na nov jezik, je bilo podjetje Rakuten, ki velja za nekakšnega lokalnega križanca med spletnima trgovinama Amazon in eBay. Zadnja leta se novemu trendu priključujejo tudi stara industrijska imena, kot sta Honda in Bridgestone.

Kitajska za zdaj še trd oreh Še trši oreh za širjenje angleškega jezika je Kitajska. Kot pišejo pri omenjenem časniku, je za to državo značilen velikanski domači trg, prav tako pa je za številna podjetja velik izziv iskanje ustreznega vodstvenega kadra. Številna tamkajšnja podjetja se zato s takšnimi ukrepi še ne ukvarjajo. Sicer je eno od prvih takšnih kitajskih podjetij proizvajalec računalnikov Lenovo, ki je pred časom kupil oddelek ameriškega IBM. Je pa sicer zgovoren podatek, da se angleščine uči kar 300 milijonov Kitajcev.

Poznavalci so mnenja, da angleščina nima prave alternative. Mandarinščina, na primer, je eden izmed težjih svetovnih jezikov, prav tako pa jo je težje uvesti v računalniški uporabi, še pišejo pri Economistu. Po drugi strani to ni univerzalni jezik niti na Kitajskem, saj naj je ne bi razumelo kar okoli 400 milijonov državljanov.

Prednosti, a tudi slabosti Mednarodna podjetja z uporabo globalnega jezika pogosto lažje privabijo vrhunski kader, za uporabo novega jezika pa se odločijo tudi, kadar se združujejo podjetja iz različnih jezikovnih okolij. Svetovno znan jezik koristi v primeru, ko podjetje za kak projekt potrebuje mednarodno ekipo strokovnjakov in podobno.

Vseeno pa takšne jezikovne preobrazbe v podjetjih niso povsem preproste, poleg nekaterih prednosti prinašajo tudi precejšnje težave.

Tisti zaposleni, ki imajo z menjavo jezika več težav, pogosto razvijejo strah pred izgubo službe. Pogosto se zgodi tudi, da nekatere skupine načrtno uporabljajo svoj materni jezik tako lažje oblikujejo svojevrstne "zarote". Prav tako se med uporabniki glede na različne stopnje znanja angleškega jezika pogosto oblikujejo skupine, kar pa ima lahko negativne posledice na učinkovitost poslovanja podjetja, še pišejo pri časniku.

Ne spreglejte