Angeli Merkel napovedujejo slovo od kanclerskega položaja

Ko je julija lani grški premier Aleksis Cipras, do tedaj odločen nasprotnik nemške varčevalne politike, popustil in sprejel pogoje EU za prejem nadaljnje pomoči, se je zdelo, da je položaj nemške kanclerke trden in da ji ne grozi nobena večja nevarnost.

Povabilo Merklove Toda lani poleti se je začel vse bolj krepiti migrantski val, ki je po tako imenovani balkanski poti drvel proti Nemčiji. Val se je še bolj okrepil, ko je v začetku septembra Merklova, kot pravi, zaradi humanitarnih razlogov, na stežaj odprla vrata za begunce in migrante.

Nemško odločitev o sprejemu sirskih beguncev in drugih migrantov, ki so se takrat nahajali na Madžarskem, so številni ljudje na Bližnjem vzhodu, Srednji Aziji in v Afriki razumeli kot osebno povabilo nemške kanclerke, da lahko pridejo v Nemčijo.

Trenja med CDU in CSU glede begunske politike Jeseni se je tako migrantski val še bolj okrepil, tako da je letos prišlo v Nemčijo kar okoli milijon priseljencev (od migrantov iz Bangladeša do sirskih beguncev, ki so že leta živeli v begunskih taboriščih v Turčiji). Ti priseljenci pričakujejo boljše življenje, kot so ga imeli v svojih domovinah.

Begunska politika Merklove je kmalu povzročila trenja med CDU in bavarsko CSU. Prvi mož bavarskih krščanskih socialcev Horst Seehofer je tako zahteval omejevanje priseljevanja, medtem ko je Merklova dolgo vztrajala pri neomejenem priseljevanju. Tudi nemško javno mnenje je začelo vse bolj zagovarjati omejevanje.

Bo Merklovi letos uspelo zmanjšati število migrantov? Pozneje je nemška kanclerka, ki jo je zaradi njene begunske politike britanski tednik The Economist označil za "nepogrešljivo Evropejko", ameriški tednik Time pa za osebnost leta 2015, sicer napovedala, da si bo v letu 2016 prizadevala za zmanjševanje priseljevanja.

Toda kot piše britanski časnik Financial Times (ta je objavil napovedi za leto 2016), je malo verjetno, da ji bo to uspelo, saj bo pritisk migrantov, ki bi radi prišli v Nemčijo, preprosto prevelik.

Za Merklovo usoden upor lokalnih oblasti Zato britanski časnik Merklovi letos napoveduje slovo s kanclerskega položaja. Kaplja čez rob, ki ji bo spodnesla kanclerski stolček, bi bil lahko upor lokalnih oblasti proti njeni begunski politiki zaradi vse večjega bremena migrantsko-begunske krize.

Upor lokalnih oblasti naj bi nato povečal nezadovoljstvo nad Merklovo znotraj stranke CDU, kjer je že zdaj številnim članom bližja Seehoferjeva politika. To nezadovoljstvo naj bi bilo slednjič tako veliko, da bo morala Merklova na koncu še letos zapustiti kanclerski položaj.