Alijevu še tretji mandat na čelu Azerbajdžana

Alijev je pometel z vsemi devetimi izzivalci. Drugouvrščeni Džamil Hasanli je dobil le osem odstotkov glasov.

Hasanli je pred objavo izidov vzporednih volitev že opozoril, da je na volitvah prišlo do številnih nepravilnosti, pa tudi drugi kritiki 51-letnemu Alijevu očitajo nepošteno zatiranje opozicije.

Nepravilnosti na voliščih? Volitve so sicer spremljali opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). EU je opozorila na neenakomeren predvolilni boj in pomanjkanje demokratične konkurence v avtoritarno vodeni državi ob Kaspijskem morju. Borci za človekove pravice so poročali tudi o aretacijah in političnem preganjanju, na opozicijskih zborovanjih pa so se pogosto razvili nasilni izgredi. Vlada v Bakuju vse obtožbe zavrača.

Opozicija je opozorila, da je na voliščih prihajalo do številnih nepravilnosti. Opozicijska kandidata Džamil Hasanli in Igobal Agazade sta dejala, da so opazili posameznike, ki so glas oddali na več voliščih, ponekod pa so v volilne skrinjice dodajali glasovnice,

Nafta poskrbela za gospodarski razcvet Alijev se je na oblast povzpel leta 2003 po smrti svojega očeta Geidarja Alijeva. Leta 2008 je bil ponovno izvoljen z 89-odstotno podporo, a zahodni opazovalci volitev takrat niso ocenili kot svobodne in poštene. Leta 2009 je v državi potekal sporni referendum, ki je Alijevu omogočil, da se poteguje še za tretji mandat.

Azerbajdžan zaradi svojih velikih naftnih in plinskih rezerv ter geografske lege spada med strateško najpomembnejše nekdanje sovjetske republike. Država je s 86.600 kvadratnimi kilometri površine malo večja od Avstrije in med drugim meji na Turčijo, Iran in Rusijo. Je pomembna dobaviteljica nafte in naravnih plinov na evropske trge.

Večinsko muslimanska država z devet milijoni prebivalcev predvsem zaradi ogromnih investicij tujih naftnih podjetij gospodarsko vse bolj cveti. Po 2,2-odstotni gospodarski rasti v preteklem letu je za letošnje leto načrtovan 4,1-odstotni plus.