"Agentka mi je zapeljala moža"

Shirin Ebadi je Nobelova nagrajenka za mir, odvetnica, specializirana za človekove pravice, iz Irana. V kratkem bo izšla njena knjiga spominov, za New York Times pa je opisala, kako je iranska obveščevalna služba ukanila njenega moža, da se ji je javno odpovedal.

Dogodek se je zgodil leta 2009, ko je Shirin Ebadi s hčerkama že nekaj mesecev živela v ZDA, njen mož pa je ostal v Iranu. Svojo državo je morala zapustiti, ker jo je iranska vlada več let nadlegovala in ji grozila.

Z možem, s katerim sta bila poročena 34 let, se je nekajkrat na teden pogovarjala po telefonu, kupljenim na ime nekoga drugega, da bi ju oblasti težje izsledile. Ko se dogovorjenega dne ni oglasil na telefon, je v stanovanje poslala svojo sestro. Moža je našla popolnoma skrušenega.

Past v prijateljičinem stanovanju Povedal ji je, da ga je nekega večera skupna prijateljica povabila v stanovanje. Tam je bila tudi njegova mladostna ljubezen. Ni natančno vedel, kako se je to zgodilo, a prijateljica je odšla in z nekdanjo ljubimko sta ostala sama. Začela ga je zapeljevati, slekla se je, on se je počutil neznansko osamljen, začela sta se poljubljati.

Tedaj so se odprla vrata in v stanovanje je vstopil agent, ki je leta dolgo sledil tudi Shirin Ebadi. Izkazalo se je, da so vse snemali ter da je bilo vse nameščeno. Moža so aretirali zaradi prešuštva. Odpeljali so ga v zapor Evina. "Še predobro poznam ta zapor, tam sem obiskala nešteto svojih klientov. Tudi sama sem bila tam zaprta 25 dni, z obtožbo motenja javnega mnenja," je zapisala nobelovka.

Obsojen na smrt s kamenjanjem Moža so zaradi tega, ker je pil alkohol, najprej kaznovali z bičanjem. Nato so ga zaprli v samico. Čez tri dni so ga odpeljali pred sodnika in mu predvajali posnetek. Ko je zahteval odvetnika, so ga zavrnili, da nima česa zanikati. Po 20 minutah je sodnik odločil, da je prešuštvoval, ga obsodil na smrtno kazen s kamenjanjem, ki bo izvedena čez dva dni.

"Pravi namen aretacije se je pokazal čez nekaj ur, ko je v celico mojega moža prišel agent," je zapisala Shirin Ebadi. Dejal je, da jo je večkrat posvaril, da naj bo tiho in da zdaj lahko vidi posledice svojega delovanja.

Javno se je moral odreči ženi Od moža je zahteval, da naj se v zameno za svobodo javno v televizijskem nastopu odreče ženi in naj izjavi, da si ne zasluži Nobelove nagrade. "Njeno delo ni v službi Irana, temveč služi tujim imperialistom, ki želijo oslabiti Iran," je bilo še zapisano v izjavi. Mož je skrušen pristal na zahtevo. Za nameček so zahtevali še, da se začasno za pet let poroči z žensko, s katero je prešuštvoval. Začasne poroke, ki lahko trajajo od ene ure do nekaj let, so zakonska luknja, ki jo Iranci izrabljajo, da ne bi bili obsojeni za prešuštvo, na ta način pa je legalizirana tudi prostitucija.

Spolno izsiljevanje je pogosta metoda agentov Shirin Ebadi, ki ji je vso zgodbo povedal mož po telefonu, je bila globoko prizadeta. "Bila sem prva ženska sodnica v Iranu. Islamska revolucija mi je vzela vse, domovino in družino," je zapisala in dodala: "Vem za mnogo primerov, ko je obveščevalna služba s pomočjo spolnega izsiljevanja prisilila disidente, da so se umaknili iz javnega življenja."

Pet let po dogodku sta se zakonca Ebadi ločila.