Izpuščenih več kot tisoč ukrajinskih ujetnikov, nekateri z amputiranimi okončinami in opeklinami

 

On Nov. 3, 107 Ukrainian soldiers returned home from Russian captivity as a result of another mass prisoner swap, according to Andriy Yermak, the head of the President's Office. Among the exchanged soldiers are Azovstal defenders and severely wounded.

Video: Andriy Yermak pic.twitter.com/pkyfnQoiqP

— The Kyiv Independent (@KyivIndependent) November 3, 2022

20.09 Ukrajinci: Ruske enote so okrepile nadzor nad civilisti v Mariupolu

Ruske sile še naprej patruljirajo v Mariupolu in preverjajo osebne izkaznice, domove, osebne telefone civilistov in objave na družbenih medijih, je povedal Petro Andriuščenko, svetovalec župana Mariupola. Dodal je, da je približno 15 tisoč ljudi trenutno na tako imenovanem "filtracijskem" seznamu.

20.04 Iz ruskega ujetništva je bilo izpuščenih 1.138 vojakov, številni so bili huje ranjeni

Iz ruskega ujetništva je bilo izpuščenih 1.138 Ukrajincev, številni so bili huje ranjeni, sporočajo ukrajinske oblasti. To število vključuje civiliste in vojaško osebje, so navedli. 

"V Mariupolu nam je uspelo zamenjati tiste, ki so bili hudo ranjeni. Fantje imajo rane na rokah in nogah. Obstajajo ljudje z amputiranimi okončinami in opeklinami ter taki, ki ne čutijo dela svojega obraza, je dejal vodja predsednikovega urada Andrij Yermak, poroča Kyiv Independent.

19.42 Zelenski: Ne grem na vrh G20, če bo šel Putin

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes sporočil, da ne bo šel na vrh G20, če se ga bo udeležil ruski predsednik Vladimir Putin. Vrh G20 bo čez dva tedna na Baliju v Indoneziji.

Zelenski se je danes pogovarjal z indonezijskim predsednikom Jokom Widodom in potrdil, da sta se pogovarjala o "pripravah na vrh G20". Kar zadeva ruskega predsednika Vladimirja Putina, ta še vedno ni potrdil svojega prihoda na Bali.

Pres. Zelensky confirms he will *not* go to G20 summit in Bali, Indonesia if Vladimir Putin is present.
Putin hasn't confirmed whether he will appear #Ukraine #G20 pic.twitter.com/jNlxuTLBSM

— Danny Armstrong (@DannyWArmstrong) November 3, 2022

19.39 IAEA v Ukrajini ni odkrila znakov neprijavljenih jedrskih dejavnosti

Vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes sporočil, da inšpektorji IAEA med obiski na treh lokacijah v Ukrajini, ki jih je zahteval Kijev zaradi ruskih obtožb o izdelavi "umazane bombe", niso odkrili nobenih znakov "neprijavljenih jedrskih dejavnosti", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Grossi je pred tednom dni pojasnil, da si bodo v preiskavi prizadevali odkriti, ali je na lokacijah v Ukrajini neprijavljen jedrski material in ali tam izvajajo kakršne koli neprijavljene jedrske dejavnosti, med drugim proizvodnjo, predelavo ali preusmeritev jedrskega materiala. Prav tako je zatrdil, da bodo sklepi preiskave prišli zelo hitro, kar se je danes tudi zgodilo.

"Naša tehnična in znanstvena ocena dosedanjih rezultatov ni pokazala nobenih znakov neprijavljenih jedrskih dejavnosti in materialov na teh treh lokacijah," je dejal Grossi.

Pregledi na Inštitutu za jedrske raziskave v Kijevu in dveh drugih lokacijah v osrednji Ukrajini so bili opravljeni na podlagi pisne zahteve Kijeva. "V zadnjih dneh so inšpektorji izvedli vse načrtovane dejavnosti in imeli neoviran dostop do lokacij," je še navedeno v izjavi agencije ZN.

Preiskave so uvedli po obtožbah Moskve, da se Ukrajina pripravlja na uporabo tako imenovane umazane bombe, Kijev pa je izrazil sum, da bi lahko Rusija v resnici sama odvrgla umazano bombo v napadu, za katerega bi potem okrivila Ukrajino.

18.38 Ruski veleposlanik: Svet je lahko miren, ne bomo uporabili jedrskega orožja 

Andrej Kelin, ruski veleposlanik v Veliki Britaniji, je danes za Sky News povedal, da Rusija v vojni v Ukrajini ne bo uporabila jedrskega orožja. "V jedrski vojni ni zmagovalcev in nikoli se je ne bi smelo bojevati. Stojimo za to izjavo," je dejal Kelin.

Kelin je intervju dal v času, ko je Moskva poklicala britanskega veleposlanika na pogovor zaradi ruskih trditev, da so pripadniki britanske mornarice vpleteni v nedavni večji napad z brezpilotnimi letali na rusko črnomorsko floto blizu Krima.

Na vprašanje, ali obstajajo dokazi o britanski vpletenosti v napad, je Kelin dejal: "Popolnoma dobro vemo, da so britanski specialisti sodelovali pri usposabljanju, pripravi in ​​izvedbi nasilnega napada na rusko infrastrukturo in rusko floto v Črnem morju. Vemo, to se je zgodilo."

Na vprašanje, ali bi Moskva lahko uporabila jedrsko orožje v vojni v Ukrajini, je ruski veleposlanik odgovoril: "Ne. Svetu zagotavljamo, da Rusija v konfliktu v Ukrajini ne bo uporabila taktičnega jedrskega orožja."

17.41 Zahod napoveduje možnost umika ruskih sil iz Hersona

Ruske sile se pripravljajo na evakuacijo iz mesta Herson na jugu Ukrajine, je po navedbah nemške tiskovne agencije dpa dejal neimenovan zahodni obrambni strokovnjak, ki verjame, da so se Rusi odločili, da mesto ni vredno boja. Je pa opozoril, da bi rusko vojaško vodstvo lahko svojo odločitev spremenilo, četudi vsi trenutni znaki kažejo na umik.

Hkrati je poudaril, da je morebitna ruska uporaba jedrskega orožja na bojišču v Ukrajini malo verjetna. Po njegovih besedah namreč ni bilo mogoče zaznati nobenih znakov za takšno eskalacijo, Moskva pa je nedavno omilila svojo jedrsko retoriko, poroča dpa.

Predstavnik ruskih okupacijskih oblasti v regiji Herson Kiril Stremusov je medtem danes sporočil, da ruske sile uspešno odbijajo vse napade ukrajinske vojske v regiji, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

"Vsi napadi ukrajinskih sil na frontni črti so bili odbiti in lahko rečem, da ne opažamo tako množične in hitre ofenzive. Za zdaj držimo obrambo," je dejal in dodal, da ukrajinske sile napadajo v majhnih skupinah, da bi našle vrzeli v obrambi ruskih sil.

Ruske okupacijske sile so sicer minuli teden sporočile, da so v Hersonu evakuirale okoli 70 tisoč prebivalcev z desnega brega reke Dneper, območja blizu frontne črte. V torek pa so začele evakuacijo z levega brega reke v notranjost te ukrajinske regije in kot razlog navedle mogoče ukrajinske raketne napade.

Od štirih ukrajinskih regij, ki si jih je Rusija priključila septembra, je Herson verjetno strateško najpomembnejši, saj povezuje edino kopensko pot do polotoka Krim, ki si ga je Moskva nezakonito priključila že leta 2014. Ukrajinske sile medtem že nekaj tednov izvajajo ofenzivo za ponovno zavzetje regije in prodirajo z zahoda na vzhod.

17.10 G7 obljublja pomoč Ukrajini pri oskrbi skozi prihajajočo zimo

Skupina G7 bo Ukrajini pomagala pri oskrbi s hrano in ne bo dovolila izstradanja Ukrajincev, je ob začetku dvodnevnega srečanja držav članic G7 danes zagotovila nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Opozorila je, da je Rusija v Ukrajini "izbrala nov način bojevanja," pri čemer primarno škoduje civilistom, kar pa naj bi G7 skušal preprečiti.

"Ne bomo dovolili, da zaradi brutalnosti te vojne v prihodnjih zimskih mesecih umrejo množice starejših ljudi, otrok, mladih in družin," je pred srečanjem zunanjih ministrov skupine dejala Annalena Baerbock.

Dodala je, da bodo skušali preprečiti takšen razvoj dogodkov z vsemi sredstvi, ki jih imajo na razpolago, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je opisala paket zimske pomoči za Ukrajino, ki bo vseboval tudi generatorje, grelce, bivalne kontejnerje, postelje in odeje.

Ministri držav članic G7 se bodo po navedbah AFP na dvodnevnem srečanju osredotočili predvsem na načine, na katere lahko podprejo Ukrajino, kar vključuje finančno pomoč in pomoč v vojaški opremi. Danes naj bi predstavnike skupine G7 nagovoril tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki bo na konferenci spregovoril prek video povezave.

Zunanji ministri držav G7 naj bi se na nocojšnji delovni večerji in v nadaljevanju srečanja v petek dotaknili tudi odnosov s Kitajsko in Iranom, Baerbockova pa je že dejala, da G7 podpira prizadevanja Japonske, da bi Kitajsko označili za "rivalsko državo".

Srečanje se dogaja v času, ko se Nemčija pripravlja na predajo predsedovanja skupini G7 Japonski in po političnih pretresih v več državah članicah, vključno z Italijo in Veliko Britanijo.

16.10 Mednarodna agencija za energijo: Evropa se bo leta 2023 spopadala z resnim pomanjkanjem plina

Evropa naj bi do zime prihodnje leto imela veliko pomanjkanje zalog plina, je v četrtek opozorila Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Če bo uvoz ruskega plina po plinovodih popolnoma prekinjen in bo Kitajska še naprej uvažala utekočinjen zemeljski plin v normalnih količinah, bi lahko manjkala skoraj polovica plina, potrebnega za polnjenje skladišč do 95-odstotne ravni, je opozorila IEA.

Polnjenje plinohramov v EU je bilo letos lažje zaradi pomembnih dejavnikov, ki se prihodnje leto morda ne bodo ponovili.

15.46 Rusija po napadu na črnomorsko floto na razgovor poklicala britansko veleposlanico

Ruske oblasti so danes na razgovor poklicale britansko veleposlanico v Moskvi Deborah Bronnert, potem ko so London obtožile, da je prejšnji teden pomagal Kijevu pri izvedbi napada na rusko floto v Sevastopolu na Krimu. Velika Britanija je sicer ruske obtožbe že zavrnila in jih označila za neutemeljene.

"Takšna dejanja Velike Britanije bi lahko privedla do nepredvidljivih in nevarnih posledic," je v izjavi zapisalo rusko zunanje ministrstvo in dodalo, da je britanski veleposlanici predalo "konkretna dejstva" o sovražnih provokacijah Londona, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pogovor z britansko veleposlanico na ruskem zunanjem ministrstvu je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass trajal približno pol ure. Že pred samim srečanjem je tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova pojasnila, da namerava Rusija predstaviti dokaze, da so bili britanski strokovnjaki vpleteni pri organizaciji napada z brezpilotnim letalom na ruske ladje v pristanišču Sevastopol na Krimu.

Moskva je sicer Veliko Britanijo nedavno obtožila tudi, da stoji za sabotažo plinovodov Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. London pa medtem vse ruske obtožbe zavrača kot neutemeljene.

15.41 107 ukrajinskih vojnih ujetnikov so zamenjali za 107 ruskih 

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so 107 ruskih vojnih ujetnikov zamenjali za 107 ukrajinskih vojnih ujetnikov. Denis Pušilin, vodja samooklicane Ljudske republike Doneck, je dejal, da se "107 naših borcev vrača iz ukrajinskih zaporov". V zameno je izpuščenih 107 ukrajinskih vojakov, je dodal.

"65 ljudi od skupnega števila je bilo izpuščenih iz Donecka in Luganska. Kmalu bodo lahko objeli svoje ljubljene," je na Telegramu sporočil Pušilin.

Today we held another POWs swap. We managed to free and bring home 107 servicemen including many WIAs.
🇺🇦 government will do everything necessary to help each one of them. pic.twitter.com/t3VIsNlTMi

— Andriy Yermak (@AndriyYermak) November 3, 2022

14.43 Uporniki organizirajo protest in zahtevajo denar

V Uljanovsku, mestu ob reki Volgi v Rusiji, so izbruhnili nemiri, potem ko je več kot sto mobiliziranih Rusov zavrnilo odhod na fronto v boj proti Ukrajini.

Skupina, ki je nameščena v vojaški bazi v Uljanovsku, je namreč organizirala protest, ker niso prejeli obljubljenih plač. Moški, večinoma iz ruske republike Čuvašije, so povedali, da še vedno niso prejeli obljubljene vsote in se nočejo bojevati v Ukrajini, dokler ne bodo plačani.

"V vojno nas pošljejo za drobiž. Bili smo prevarani," je za spletno stran 7x7 povedal eden od upornikov.

V torek zvečer so naborniki v centru za usposabljanje v mestu Uljanovsk ob reki Volgi organizirali protest in zahtevali plačilo, dokler jih varnostne sile niso razgnale. 

"Prišel sem iz Moskve," je dejal neki rezervist v uporu, besen, ker denar ni prišel do njegove družine. "Ker je to domovina, predsednik je pozval vse nas. Ko sem prišel v naborni urad, mi je vojaški komisar rekel: 'Takoj ko prideš tja, bo v dveh, treh dneh enkratno izplačilo tristo tisoč rubljev.'" Dodal je, da bi denar morale prejeti njihove družine, a ga niso.

"Tvegamo lastna življenja, gremo v gotovo smrt za vašo varnost," so zapisali naborniki v pozivu, ki ga je objavil portal za pravice zapornikov Gulag.net.

"Zakaj bi se morali boriti za to vlado in pustiti svoje družine brez podpore? Zavračamo sodelovanje v posebni vojaški operaciji in bomo zahtevali pravico, dokler nam ne bo izplačan denar, ki ga obljublja naša vlada na čelu s predsednikom Ruske federacije!"

V vojaškem centru v Uljanovsku se nadaljuje stavka, možje pa nočejo na urjenje. Strelski trening v vadbenem centru v Uljanovsku je bil odpovedan, skladišča orožja v centru pa so zaklenjena, je v sredo poročala tiskovna agencija Sota s sklicevanjem na neimenovane vire.

14.34 Rusko gospodarstvo se je skrčilo za pet odstotkov

Rusko gospodarstvo se je septembra v primerjavi z istim mesecem lani skrčilo za pet odstotkov, kar je za odstotno točko več kot avgusta, so danes pokazali podatki ruskega ministrstva za gospodarstvo. Sankcije zahodnih držav in posledice februarskega pošiljanja več deset tisoč ruskih vojakov v Ukrajino so gospodarstvo potisnile v recesijo, a Moskva pravi, da Zahodu ni uspelo uničiti ruskega gospodarstva.

Ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da zdaj za letos pričakuje 2,9-odstotni upad aktivnosti, septembrski upad pa pravi, da je posledica visoke primerjalne osnove v istem mesecu lani.

Tako je po navedbah ministrstva rusko gospodarstvo v tretjem četrtletju upadlo za 4,4 odstotka v primerjavi z enakim trimesečnim obdobjem leta 2021.

Predstavniki ruske centralne banke so opozorili, da bi napotitev tristo tisoč rezervistov v Ukrajino kot del "delne mobilizacije" lahko škodila gospodarstvu z zmanjšanjem povpraševanja, umikom delavcev iz delovne sile in oslabitvijo zaupanja potrošnikov, poroča Reuters.

14.21 Rusi odstranili zastavo z regionalne uprave v Hersonu 

Ruska zastava je bila odstranjena s stavbe regionalne uprave Herson, ta stoji na zahodni obali mesta, proti kateremu so ukrajinske sile v zadnjih tednih močno napredovale. Ruske sile so svoj regionalni štab preselile čez reko Dneper na levi breg mesta Herson, trdi ukrajinski nacionalni odporniški center pri ukrajinskem obrambnem ministrstvu, piše The Guardian.

A Russian Telegram channel confirms that the Russian flag has been removed from the administration building in Kherson.https://t.co/NuwBvJa7pL pic.twitter.com/ZsCNNnxhKd

— Rob Lee (@RALee85) November 3, 2022

12.37 Kijev: Ukrajina Rusiji ni dala nobenih dodatnih zagotovil o izvozu žita

Ukrajina Rusiji, ta se je v sredo vrnila k sporazumu o izvozu žita, ni dala nobenih dodatnih varnostnih zagotovil, so danes zatrdili v Kijevu. Medtem so iz Moskve sporočili, da se Rusija še ni odločila, ali bo podaljšala sodelovanje pri sporazumu, katerega veljavnost poteče 19. novembra, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kijev je s tem zavrnil predhodne navedbe Moskve o pisnih zagotovilih Kijeva, da ukrajinske sile žitnega koridorja ne bodo uporabile v vojaške namene, kot pogoju za nadaljevanje sodelovanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Ukrajina koridorja za žito ni uporabila v vojaške namene in tega tudi ne namerava storiti," je danes zatrdil tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Oleg Nikolenko in dodal, da Ukrajina spoštuje dogovore iz julija podpisanega sporazuma.

"Naša država ni sprejela nobenih novih obveznosti, ki bi presegale veljavne obveznosti iz sporazuma o izvozu žita," je še dejal Nikolenko ter poudaril, da se je Rusija k sporazumu vrnila zaradi posredovanja generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa in turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana.

Medtem so danes iz Moskve sporočili, da se Rusija še ni odločila, ali bo podaljšala sodelovanje pri sporazumu, katerega veljavnost se izteče 19. novembra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Preden bomo sprejeli odločitev o podaljšanju, bomo morali podati splošno oceno učinkovitosti dogovora," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Pri tem je poudaril, da sredina vrnitev Rusije k sodelovanju pri sporazumu ne pomeni, da se je ta odločila za njegovo podaljšanje.

Dodal je, da Rusija zaupa ukrajinskim zagotovilom le zaradi posredovanja Turčije, in pohvalil vlogo Ankare v zadevi.

Moskva je preteklo soboto sporočila, da ustavlja sodelovanje v sporazumu o izvozu žita, ki sta ga sprti strani ob posredovanju ZN in Turčije sklenili julija. Odgovornost za to so ruske oblasti pripisale Ukrajini, ker je ta po njihovih navedbah z brezpilotnimi letalniki in plovili napadla rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu.

Kasneje v sredo je turški predsednik Erdogan naznanil, da se izvoz žita nadaljuje skladno z načrti. Turški obrambni minister Halusi Akar je danes sporočil, da je iz ukrajinskih pristanišč izplulo še šest ladij.

11.28 Iz ukrajinskih pristanišč odplulo še šest ladij z žitom

Po vrnitvi Rusije k dogovoru o izvozu žita iz Ukrajine je šest ladij, natovorjenih z žitom, danes izplulo iz ukrajinskih pristanišč, je dejal turški obrambni minister Hulusi Akar. Izrazil je upanje, da bo dogovor "odprl pot do prekinitve ognja in miru", poročajo tuje tiskovne agencije.

Od uveljavitve dogovora v juliju je po njegovih besedah iz ukrajinskih pristanišč izplulo 426 ladij, ki so skupno izvozile 9,7 milijona ton žita. Veljavnost dogovora se sicer izteče 19. julija.

Rusija je iz dogovora izstopila v soboto, ko je Ukrajino obtožila uporabe koridorja za ladje za napad na rusko črnomorsko floto, k dogovoru pa se je vrnila v sredo.

Turčija in ZN, ki so posredovali pri sklenitvi julijskega dogovora o izvozu žita, so se intenzivno vključili v pogovore za rešitev sporazuma. Sporazum za izvoz žita iz ukrajinskih pristanišč naj bi ublažil svetovno prehransko krizo, ki jo je povzročil ruski napad na Ukrajino.

Rusko obrambno ministrstvo je v sredo sicer sporočilo, da je od Kijeva prejelo zadostna zagotovila, da Ukrajina pomorskega koridorja ne bo uporabila za izvajanje napadov na ruske sile.

9.40 Varnostni svet ZN zavrnil poziv Rusije za preiskavo domnevnega biološkega orožja v Ukrajini

Varnostni svet ZN je v sredo z veliko večino zavrnil poskus Rusije za ustanovitev komisije za preiskavo njenih obtožb o vpletenosti ZDA v domnevni razvoj biološkega orožja v Ukrajini. Rusijo je pri glasovanju podprla le Kitajska, preostale stalne članice so glasovale proti, deset nestalnih članic pa se je glasovanja vzdržalo.

Rusija je prejšnji teden članom Varnostnega sveta razposlala osnutek resolucije in 310 strani dolg dokument, v katerem trdi, da v bioloških laboratorijih v Ukrajini ob podpori ameriškega obrambnega ministrstva potekajo vojaške biološke dejavnosti. Zatem je pripravila predlog resolucije za preiskavo teh navedb.

Namestnik ruskega veleposlanika Dmitrij Poljanski je po glasovanju dejal, da so zahodne države pokazale, da zakon zanje ne velja, in jih obtožil kolonialne miselnosti.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas-Greenfield je poudarila, da so ZDA glasovale proti, ker resolucija temelji na dezinformacijah, nepoštenosti, slabi veri in popolnem nespoštovanju Varnostnega sveta.

Poudarila je, da Rusija ni predložila nobenih verodostojnih dokazov v podporo lažnim obtožbam in da se s tem strinja velika večina članic ZN.

Tudi namestnik mehiškega veleposlanika Juan Manuel Gomez Robledo je dejal, da Rusija ni predložila dokazov za sprožitev preiskave. Dejal je, da ni realno ustanoviti komisije, ki bi poročala v 28 dneh. Komisija pa ne bi mogla biti neodvisna in objektivna, če bi bila vanjo vključena Rusija, ki je ena od strani, vpletenih v oborožen spopad.

Ukrajina ima mrežo bioloških laboratorijev, ki jih podpirajo ZDA in so del pobude Program za zmanjšanje biološke nevarnosti, katere cilj je zmanjšati verjetnost izbruhov smrtonosnih bolezni, bodisi naravnih bodisi tistih, ki jih povzroči človek. Zadeva sega v 90. leta prejšnjega stoletja, ko je šlo za odpravljanje programov nekdanje Sovjetske zveze.

Ameriška veleposlanica je dejala, da so trditve Rusije absurdne iz več razlogov. Med drugim tudi zato, ker bi takšno orožje predstavljalo enako grožnjo za evropsko celino in samo Ukrajino kot za katerokoli drugo državo.

9.38 Nuklearka v Zaporožju zaradi obstreljevanja ponovno odklopljena iz električnega omrežja

Zaradi ruskega obstreljevanja je jedrska elektrarna v Zaporožju ponovno odklopljena iz električnega omrežja, je danes sporočil ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom. Medtem je ukrajinska vojska poročala o intenzivnih spopadih na več območjih po vsej državi, predvsem v mestih Bahmut in Soledar na vzhodu Donbasa.

Jedrska elektrarna v Zaporožju je bila ponovno odklopljena iz električnega omrežja, potem ko je rusko obstreljevanje poškodovalo preostale visokonapetostne vode, tako da je ostala samo z dizelskimi generatorji, so po poročanju agencije Reuters na spletni strani sporočili iz Energoatoma.

Po oceni operaterja ima nuklearka, ki je v ruskih rokah, vendar jo upravljajo ukrajinski delavci, goriva za delovanje generatorjev za 15 dni.

O ruskih napadih so poročali tudi iz Krivega Roga v osrednji Ukrajini, iz Sumija in Harkova na severovzhodu ter iz Donecka in Luganska na vzhodu države. Po podatkih oblasti na območju Harkova je bilo v ruskih napadih ranjenih pet žensk in dva moška.

Ruski napadi z raketami in iranskimi brezpilotnimi letalniki naj bi bili sicer usmerjeni predvsem na infrastrukturo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

"Sovražnik poskuša zadržati začasno zavzeta ozemlja, svoja prizadevanja pa osredotoča na omejevanje delovanja ukrajinskih sil na določenih območjih," so danes sporočili iz ukrajinskega generalštaba.

Ukrajinske oblasti so poročale tudi o intenzivnih spopadih v Bahmutu in Soledarju na vzhodu Donbasa. Po navedbah namestnice ukrajinskega obrambnega ministra Hanne Maliar so ukrajinske sile tam v enem dnevu odbile več deset ruskih napadov.

"Tam je groza. Zemlja je črna kot asfalt. Vse je uničeno," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal ukrajinski vojak.

22.24 Je ukrajinska roka segla globoko v Rusijo?

#Russia: A video surfaced allegedly showing the planting of explosive charges on a Russian Ka-52 helicopter by a saboteur on Veretye Air Base, Pskov Oblast - according to Russian media two helicopters there were damaged due to unknown explosions at 30th October. pic.twitter.com/Ks85KxgVNu

— 🇺🇦 Ukraine Weapons Tracker (@UAWeapons) October 31, 2022

V noči na ponedeljek je v oporišču ruskega vojaškega letalstva Veretje, ki stoji zelo blizu ruske meje z Latvijo in Estonijo, odjeknila serija eksplozij, ki so uničile oziroma močno poškodovale več ruskih vojaških helikopterjev. Zdaj so se pojavile informacije, da bi lahko šlo za sabotažo oziroma celo za neposredni napad Ukrajine na vojaški cilj v Rusiji, to pa naj bi dokazoval tudi videoposnetek, za katerega po ugotovitvah tako ameriških kot ruskih virov obstaja velika verjetnost, da je pristen. Rusija medtem grozi Norveški.

Ameriški medij CNN je v sredo potrdil, da bi bil zgornji videoposnetek sabotaže vojaških helikopterjev skoraj tisoč kilometrov stran od ruske meje z Ukrajino lahko pristen, saj so ga res geolocirali v ruskem vojaškem oporišču Veretje.

Videoposnetek, ki prikazuje zamaskiranega moškega, kako nekaj namešča na enega od helikopterjev, domnevno je šlo za eksploziv, je glede na informacije več virov nastal v nedeljo, 30. oktobra, eksplozije pa so helikopterje uničile oziroma močno poškodovale v noči na ponedeljek.

Če gre res za ukrajinsko sabotažo, je to napad, ki bo v vojni med Ukrajino in Rusijo zagotovo precedenčen, saj Ukrajina od februarja letos še ni udarila tako globoko v Rusiji.

Da je videoposnetek pristen, so sicer prepričani tudi nekateri proruski viri, kot je kanal Fighterbomber v komunikacijski aplikaciji Telegram. 

Čeprav odgovornosti za eksplozije helikopterjev ni prevzel še nihče, je obveščevalna služba ukrajinskega ministrstva za obrambo dogodek opisala kot rezultat miniranja, v katerem so bili uničeni dva helikopterja KA-52 in en MI-28N, še piše CNN, ki obenem izpostavlja dejstvo, da je hitrost, s katero se je na domnevno sabotažo odzvalo ukrajinsko ministrstvo za obrambo, zelo pomenljiva. 

A satellite image of the Veretye military airfield in the Pskov region appeared.

Ukrainian saboteurs entered the base day before yesterday and installed explosives on Ka-52 helicopters.

The image shows the wreckage of three destroyed helicopters and one damaged. pic.twitter.com/rmDKVFs3pg

— Clash Report (@clashreport) November 2, 2022

Rusija Norveški grozi z "dokončnim uničenjem"

V Moskvi so v sredo ostro kritizirali tesno sodelovanje Norveške z drugimi državami, ki so prav tako članice zveze Nato. Norveško so opozorili, da bodo njihova prizadevanja za krepitev oboroženih sil, kar je sicer neposredna posledica ruskega napada na Ukrajino, verjetno pomenila izredno poslabšanje odnosov med Oslom in Moskvo.

Marija Zaharova je Norveški zagrozila, da bo vsako neprijateljsko dejanje proti Rusiji deležno enakovrednega odziva. Foto: Reuters

"Oslo je zdaj med največjimi podporniki prisotnosti zveze Nato na območju Arktike," je v sredo dejala tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova in opozorila, da Moskva takšno norveško podporo prisotnosti zveze Nato v bližini meje z Rusijo obravnava kot namerno zaostrovanje razmer in "dokončno uničenje rusko-norveškega sodelovanja".

Preberite tudi:

Novice Direktor Airbusa: "Stanje v Rusiji nas skrbi, narediti pa ne moremo ničesar"

Novice Nova teorija: ima Putin res vsaj tri dvojnike?