Abenomika – thatcherizem na japonski način

59-letni Abe skuša z gospodarskimi ukrepi, ki so jih po zgledu reaganomike poimenovali abenomika, končati 15-letno obdobje deflacije v tretjem največjem svetovnem gospodarstvu, piše Bloomberg.

Zgledovanje po britanski železni lady Japonski premier, ki se rad sklicuje na nekdanjo britansko premierko Margaret Thatcher, poudarja, da njegov načrt spodbujanja gospodarske rasti nima alternative. To so tudi besede, ki jih je rada uporabljala Thatcherjeva, ko je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjala svojo politiko monetarizma, finančne deregulacije in prestrukturiranja državne industrije.

V sedmih letih thatcherizma je nezaposlenost na Otoku poskočila na rekordnih več kot tri milijone in povečala socialne razlike med bogatimi in revnimi. Toda po drugi strani je njena politika končala dolgoletni britanski občutek družbenega propadanja, ki je dosegel vrh v t. i. zimi nezadovoljstva v začetku leta 1979, ko so državo, ki so jo takrat še vodili laburisti, številne stavke – od učiteljev do železničarjev – pahnile v globoko krizo.

Po sedmih letih ponovni vzpon Velike Britanije Thatcherizem je začel žeti sadove svojih reform v začetku leta 1988, ko je imela Velika Britanija kar 6,6-odstotno rast bruto domačega produkta (BDP). Če je nekdanja železna lady prišla na oblast z obljubo, da bo znižala inflacijo, jo skuša japonski premier spodbuditi z mešanico monetarnih in fiskalnih ukrepov ter ukrepov za povečanje inovacij v japonski industriji.

Toda Abejevi ukrepi lahko imajo iste posledice glede razdelitve družbenega bogastva kot ukrepi Thatcherjeve. Japonska družba je zdaj zelo socialno homogena. Po podatkih Poročila o človeškem razvoju (angl. Human Development Report), ki ga objavljajo Združeni narodi, je povprečni dohodek deset odstotkov najbogatejših Japoncev 4,5-krat večji od dohodka najrevnejše desetine. Za primerjavo: v ZDA je ta razlika 15,9-kratna, v VB pa 13,8-kratna.

Abenomika: povečanje cen Kot del spodbujanja inflacije bo japonska centralna banka povečala ponudbo denarja. Rast cen nepremičnin je ena od poti, s katero skuša centralna banka povečati raven cen. Obenem je vrednost jena v primerjavi z ameriškim dolarjem padla za 11 odstotkov, kar je ugodno za izvoznike.

Povečujejo se cene. Te so se, vključno s cenami hrane, v primerjavi z lanskim avgustom povečale za 0,8 odstotka. Prvič, na primer, so se v zadnjih petih letih tako dvignile cene hamburgerjev, izdelovalec japonske nacionalne pijače sake Sakari pa je dvignil cene celo prvič v zadnjih 19 letih.

Padanje plač Na draži se samo hrana, ampak tudi gorivo. Cene bencina so septembra zrasle na največjo raven po letu 2008. Dražijo se tudi nepremičnine in cene zemljišč v večjih mestih, prihodnje leto naj bi se povečale tudi najemnine. Cene na Japonskem na splošno naj bi se sicer prihodnje leto dvignile za kar 2,78 odstotka. Dvignil se bo tudi prometni davek.

Če cene in davki rastejo, pa plače padajo. V primerjavi z lanskim avgustom so padle za 0,6-odstotka. Spremembe bodo imele, kot opozarja Shungo Koreeda z raziskovalnega inštituta Daiwa, velik negativen učinek na družine z nizkimi prihodki in veliko otroki ter na upokojence, ki nimajo v lasti stanovanja ali so brez premoženja. Ti bodo potrebovali socialno pomoč.

Zmagovalci in poraženci abenomike Med Japonci so različna mnenja glede uspešnosti abenomike: rast nepremičnin in cen delnic je v korist premožnejšim slojem, ki imajo v lasti nepremičnine in delnice, na drugi strani pa bo vsaj v začetni fazi na slabšem okoli četrtina gospodinjstev z več kot enim članom, ki nimajo finančnega premoženja, slabo se godi tudi upokojencem. Tudi med mladimi Japonci, ki že nekaj let zaman iščejo stalno zaposlitev, ni velikega navdušenja nad abenomiko.

Abe na očitke o socialnem razslojevanju odgovarja z navajanjem opažanja veleposlanika ZDA na Japonskem pred stoletjem in pol, pred japonskim silovitim gospodarskim razvojem. Ameriški veleposlanik je o takratni Japonski in Japoncih napisal: "Vsi so debeli, dobro oblečeni in nasmejani, vendar je obenem odsotna tudi kakršnakoli prisotnost bogastva ali revščine – stanja, ki bi morda lahko ustvaril resnično srečo ljudi."